Vlada je sprejela mnenje k pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) in ga poslala Državnemu zboru RS in Ustavnemu sodišču RS.

Pobudnika v pobudi izpodbijata določbe ZUTPG, ki določajo, da se transferji, ki jih izplačuje Zavod RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatki za pomoč in postrežbo, invalidnine, denarna nadomestila iz invalidskega zavarovanja, odmerjena do 31.12.2002 (stara nadomestila) usklajujejo glede na rast cen življenjskih potrebščin in ne več, kot je veljalo do uveljavitve ZUTPG, enako kot pokojnine, ki se usklajujejo glede na rast zneska povprečnih plač. Pobudnika menita, da je neustavna tudi diferenciacija sistema usklajevanja starih nadomestil glede na nova nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki pa se tudi nadalje usklajujejo enako kot pokojnine.

Namen zakonodajalca ob sprejemanju ZUTPG je bil v poenotenju različnih mehanizmov valorizacije, ki so v preteklem obdobju ohranjali realno raven posameznih transferjev, ki se izplačujejo iz državnega proračuna. Glede na to, da za dodatke za pomoč in postrežbo ter invalidnine država zagotavlja sredstva, saj za te pravice niso plačani prispevki in imajo le te kot dodatne pravice iz sistema zgolj naravo dodatka, se usklajujejo glede na rast cen življenjskih potrebščin. S plačami se tako usklajujejo le pokojnine, ki upokojencem predstavljajo edini dohodek ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja, odmerjena po 1.1.2003 (nova nadomestila), ki so se po reformi invalidskega zavarovanja bistveno znižala. Da bi se odpravile razlike v višini med starimi in novimi nadomestili (tako kot to določa 151. člen ZPIZ-1 zaradi izenačitve položaja upokojencev, ki jim je bila priznana pravica do pokojnine pred reformo in upokojenci s pokojninami, priznanimi po reformi) se z razlikovanjem načina valorizacije pri pravicah delovnih invalidov zmanjšujejo le razlike v nominalnih zneskih upravičencev, ki so jim nadomestila priznana v različnih obdobjih, vendar za enak namen. Pri tem torej ne gre za zmanjševanje pravic prejemnikov starih nadomestil, kot to navajata pobudnika, temveč za izenačevanje prejemkov oseb, katerih delovna zmožnost je zaradi ugotovljene invalidnosti zmanjšana.

Padanja realne vrednosti transferjev v času ekonomske negotovosti in gospodarske krize tako ne gre pojasnjevati skozi diskriminacijo delovnih invalidov, ki uživajo stara nadomestila, saj gre za osebe, med katerimi nekatere prejemajo tudi plačo, vsi upravičenci pa so glede na ugotovljeno invalidnost, sposobni pridobivati dodatne dohodke in se ne uvrščajo med dohodkovno najrevnejše strukture prebivalstva, med katere prav tako ne sodijo uživalci dodatkov za pomoč in postrežbo in invalidnin.

Nezadovoljstva pobudnikov v tem delu tako ni mogoče obravnavati kot neustavnost ZUTPG, saj gre v tem primeru za zakonodajalčevo avtonomno pravico, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeli dejansko stanje in nanje veže različne pravne posledice. Ohranitev nominalnih zneskov starih nadomestil je dejansko odraz indeksa rasti cen življenjskih potrebščin, katerega negativna rast se odraža v obdobjih deflacije, in ki ohranja realno vrednost posameznega transferja.

Glede na dejstvo, da je valorizacija eden tako imenovanih državnih mehanizmov, s katerimi se ohranja vrednost posameznih transferjev, ki jih v celoti ali vsaj delno zagotavlja država, si torej le ta lahko pridrži pravico do ustreznega vzdrževanja realne višine enih transferjev v odnosu do drugih transferjev. V zvezi z navedbami pobudnikov, da ZUTPG v delu, ki se nanaša na transferje, ki jih izplačuje zavod, v nasprotju z 2., 14., 50. in 52. členom Ustave, vlada meni, da pobuda ni utemeljena in predlaga ustavnemu sodišču, da pobude ne sprejme.

Vir: UVI