Vlada je na redni proračunski seji, 29. septembra 2009, zaradi gospodarske krize sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih. Cilj zakona je v čim krajšem času in v čim večji meri zmanjšati tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize, predlagani ukrepi pa bodo omilili pritisk na povečanje javnofinančnega primanjkljaja.

S tem zakonom se predlagajo ukrepi, ki bodo kratkoročno pripomogli k zmanjšanju tveganja za stabilnost javnih financ, dolgoročno pa bo potrebno spremeniti predvsem pokojninski in zdravstveni sistem ter delovanje javnega sektorja. Predlog zakona je začasne narave in velja za leto 2010. S predlogom tega zakona se v letu 2010 določa neuporaba Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Nadalje zakon posega na področje usklajevanja pokojnin. Zagotavljanje razlike med izdatki za pokojnine in vplačanimi prispevki predstavlja temeljito preoblikovanje izdatkov za druge javne funkcije, ki jih financira država iz proračuna ali pa dodatno zadolževanje. Izogniti se želi znatnemu povečanju javnofinančnega primanjkljaja zato je primerneje, da se v tem zakonu določi uskladitev pokojnin v višini, ki upošteva 50 odstotno rast plač in ohranja dodatek za rekreacijo oziroma enkratni letni dodatek na ravni leta 2009. Predlagani ukrep, kot ukrep zaradi gospodarske krize, velja izključno za uskladitev pokojnin, denarnih nadomestil in drugih denarnih prejemkov v letu 2010.

Ukrep predloga tega zakona pa prelaga v kasnejše obdobje tudi povišanje plač v javnem sektorju, saj bi to predstavljalo precejšne tveganje pri zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da so bili v preteklosti prihranki plač uporabljeni za povečanje števila javnih uslužbencev in da so bila privarčevana sredstva že porabljena z izplačilom prvih dveh četrtin odprave nesorazmerij. Za izplačilo drugih dveh četrtin bi bilo torej potrebno zagotoviti dodatna sredstva. V kolikor bi opravili plačna nesorazmerja v roku, kot je določen v veljavnih predpisih, bi se v prihodnjem letu plače javnega sektorja povečale za skoraj devet odstotkov, kar pa z vidika vzdržnosti javnih financ, ni sprejemljivo. Prav tako takšno povečanje plač v javnem sektorju ni sprejemljivo v odnosu do gospodarstva. Poleg navedenega predlog tega zakona ne omogoča usklajevanja plač in regresa za letni dopust v letu 2010 v celotnem javnem sektorju, podaljšuje pa tudi ukrep neplačil od decembra leta 2009 do decembra leta 2010 za del plače iz naslova redne delovne uspešnosti. Prav tako predlog tega zakona ohranja omejitv iz naslova povečanega obsega dela v obsegu 20 oziroma v primeru posebnih projektov največ 30 odstotkov osnovne plače. Ker pogajanja s sindikati javnega sektorja še niso zaključena in je zaradi proračunske procedure zakon potrebno vložiti skupaj s proračunoma, bo po dogovoru s sindikati besedilo zakona v zvezi s plačami javnega sektorja prilagojeno dogovoru s sindikati.

Predlog interventnega zakona prelaga tudi uveljavitev določbe Zakona o vrtcih, ki določa, da se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je dopolnil starost treh let, v višini 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo za vrtec. S 1. januarjem 2010 bi bilo tako potrebno v skladu s tem zakonom zagotoviti sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroke, ki so dopolnili starost petih let, kar v proračunu pomeni 13.000.000 evrov izdatkov. Ker v tem času sredstev za ta namen v proračunu ni mogoče zagotoviti, predlog interventnega zakona podaljšuje rok za uveljavitev te določbe na 1.1.2011.

Z vložitvijo zakona o interventnih ukrepih v DZ ni bil prekinjen socialni dialog

Vlada glede na različne interpretacije, ki so se pojavile v javnosti ob vložitvi zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize v državni zbor, pojasnjuje, da z vložitvijo zakona, ki je bil nujen za vložitev proračuna za leti 2010 in 2011, ni bil prekinjen socialni dialog. Vlada je jasno sporočila, da bo po opravljenem socialnem dogovarjanju zakon ustrezno amandmiran z vsebino doseženih dogovorov.

S tem vlada želi doseči, da bo izenačen sistem valorizacije vseh prejemkov prebivalstva in vseh izplačil iz proračuna, tako plač v javnem sektorju, pokojnin, kot socialnih transferov, s čimer bo izenačen položaj vseh skupin prebivalstva pri posledicah reševanja gospodarske krize.

Vir: UVI