V Poročevalcu Državnega zbora je bil dne 9.10. 2009 objavljen Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1H)- skrajšani postopek - EPA 634-V

V veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 UPB 4, Ur.l.109/06, Ur.l. RS 114/06- ZUTPG in Ur.l. RS 110/08- ZVarDod) so v 4. členu navedene naslednje vrste pravic, ki se zagotavljajo z obveznim zavarovanjem: pravica do pokojnine, starostna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska pokojnina, družinska pokojnina, delna pokojnina, pravice iz invalidskega zavarovanja, pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do nadomestila za invalidnost, pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pravica do povrnitve potnih stroškov; dodatne pravice: pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pravica do invalidnine in druge pravice:odpravnina, oskrbnina in pravica do letnega dodatka.

V 8. odstavku 34. člena je navedeno, da zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.

Pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če za posamezne primere zakon ne določa drugače. Če zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom.

Zakon določa v 16. členu pogoje, pod katerimi se obvezno zavarujejo tudi kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost in ki na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače.

Od 1. januarja 2008 dalje je najnižja pokojninska osnova, ki se usklajuje na podlagi 150.a in b. člena ZPIZ-1 znašala 517,40 EUR. Najvišja pokojninska osnova pa 2.069,60 EUR.

Po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, se tudi tem osebam odmeri in izplačuje dodatek k pokojnini.

Letni dodatek se v skladu s 136. b členom določi v dveh različnih višinah od zneska osnove iz 57. člena veljavnega zakona.

Dodatek k pokojninam je v letu 2008 povprečno prejemalo 1.432 prejemnikov, povprečni dodatek k pokojnini je znašal 252,74 EUR, v decembru 2008 pa 230,86 EUR. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejme ugotovitveni sklep o zneskih letnega dodatka. Višina letnega dodatka za leto 2009 je določena s sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1.7. 2008 (Ur. l. RS, št. 73/2008 z dne 18.7. 2008) v naslednjih višinah: višji znesek letnega dodatka znaša 367,95 EUR in nižji znesek letnega dodatka pa znaša 223,55 EUR. Mejo za izplačilo višjega oziroma nižjega zneska letnega dodatka predstavlja znesek osnove za odmero dodatnih pravic v mesecu, ko je letni dodatek izplačan in v maju 2009 znaša ta osnova 398,48 EUR. Letni dodatek se izplačuje upravičencem skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje tudi starostne in družinske pokojnine, ki so bile priznane in odmerjene v skladu z določbami prejšnjega Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82 - v nadaljevanju: Zakon o SZK). Višina teh pokojnin je za vse upravičence enaka. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 pa je bila določena v znesku polovice najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo ZPIZ-1, torej v decembru 1999, nato pa se usklajuje na enak način kot pokojnine.

Pokojnina kmeta borca s statusom borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 pa je bila določena v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo ZPIZ-1, ki se nato prav tako usklajuje na enak način kot pokojnine.

Po uskladitvi v februarju 2009 znaša starostna oziroma družinska pokojnina, odmerjena po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) – v nadaljevanju: zakon o SZK, od 1. januarja 2009 dalje 227,60 EUR.

Po uskladitvi v februarju 2009 znaša starostna pokojnina kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943 oziroma njegovega zakonca, odmerjena po zakonu o SZK, od 1. januarja 2009 dalje 455,19 EUR. Državna pokojnina pa od 1. januarja 2009 dalje znaša 178,32 EUR.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo leta 1990 27.820 uživalcev starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, leta 2000 je bilo teh uživalcev 9.744, leta 2005 je bilo teh uživalcev 4.522, leta 2007 3.157, decembra 2008 jih je bilo 2.588, podatki za januar 2009 pa kažejo, da je uživalcev teh pokojnin še 2.302. Po podatkih ZPIZ je bilo v letu 2008 samo še 281 kmetov - borcev.

Kmečka populacija je ogrožena kljub temu, da je veliko pripomogla k obstoju kmetij, pridelovanju hrane in ohranjanju kulturne krajine v Sloveniji, ki so velikega pomena za našo državo in njene prebivalce

Od 1. 1. 2009 dalje znaša kmečka pokojnina po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov 227,60 evrov. Če oseba prejema starostno pokojnino v višini 187,43 evrov, to pomeni, da je bila taka oseba zavarovana le za ožji obseg pravic in iz tega razloga nima nobene druge pravice iz pokojninskega zavarovanja razen pravic, določenih v 8. členu.

Država skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vsem zavarovancem zagotavlja najnižjo pokojnino v višini 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ne glede na višino plačanih prispevkov. To pomeni, da vsaka oseba, tudi kmet, ki izpolni pogoj najmanj 15 let zavarovalne dobe, pri določeni starosti pridobi pravico do pokojnine v omenjeni višini, čeprav si s plačanimi prispevki ni zagotovil pokojnine v tej višini. Če skupni prejemki upokojenca ne dosegajo cenzusa 221,70 evrov za denarno socialno pomoč, je takšna oseba upravičena do te razlike.

Z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2000 so pravico do državne pokojnine, kljub temu, da za to niso bili plačani prispevki, pridobile tudi osebe, ki zavarovanja sploh niso imele. Taka rešitev je bila namenjena predvsem za kmečke ženske, ki v preteklosti praviloma niso bile zavarovane in so na starost ostale brez vseh prejemkov, kljub temu , da so vse življenje delale na kmetiji.

Po podatkih Statističnega urada RS, ugotovljenih na podlagi ankete spomladi 2008, je v Sloveniji 40.000 kmečkih žena, od teh je četrtina že upokojenih. Stare so povprečno dobrih 66 let, maja lani pa so prejemale približno 210,00 Evrov pokojnine, toliko kot je bila povprečna kmečka pokojnina v Sloveniji.

Kmetje, ki so obvezno zavarovani, plačujejo prispevke od KD in drugih dohodkov. Osnova za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je najmanj minimalna plača. Šteje pa dohodek, ki ga kmetje dosežejo z osnovno kmetijsko dejavnostjo in morebitnimi dopolnilnimi dejavnostmi v preteklem letu.

Po podatkih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bilo decembra 2008 v strukturi zavarovancev v Sloveniji od skupno 904.084 zavarovancev le 1 % zavarovancev, ki so zavarovani kot kmetje. Vseh prostovoljnih zavarovancev pa je bilo 2,3 %.

Kmetje in člani kmečkega gospodarstva, ki ne dosegajo predpisanega dohodka za obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno vključijo v sistem obveznega zavarovanja in v tem primeru izberejo osnovo za plačilo prispevkov za ožji ali širši obseg pravic.

Od najnižje osnove (minimalne plače 589,15 EUR) plačujejo prispevke tudi vsi tisti kmetje, ki niso obvezno zavarovani, pa ne dosegajo dohodka v višini minimalne plače, ki so se vključili pred določitvijo cenzusa in so imeli možnost ostati v zavarovanju.

Za širši obseg pravic si lahko sami izberejo osnovo, ki je lahko najnižja v višini 30 % povprečne plače. Od višine izbrane osnove je odvisna tudi višina pokojnine. Osnova za zavarovanje za ožji obseg pravic je zajamčena plača.

Kmečki zavarovanci imajo v večini zelo nizke pokojnine, ker enostavno niso zmogli plačevati večjih prispevkov. Za dolgoletno garaško delo na jesen življenja tako prejemajo pokojnino v višini 227,60 evrov, kar je znatno nižje kot pa je v letu 2008 določen prag revščine, ki je znašal 495 evrov. Nekateri pa imajo celo manjšo odmerjeno pokojnino, v višini 187,43 evrov. To je najnižja pokojnina, ki predstavlja 35 % najnižje pokojninske osnove 535,51 EUR. Kljub tako nizkim pokojninam pa niso upravičeni do letnega dodatka ali do varstvenega dodatka. Dodatki so namenjeni blažitvi socialnih stisk in bi morali biti namenjeni vsem, ki so pod pragom revščine.

V letu 2008 so bili na podlagi zveze upokojencev objavljeni podatki, da je v Sloveniji 689 ljudi, ki imajo pokojnino nižjo od 100 evrov, kar 13.188 jih je imelo nižjo od 200 evrov, 24.662 pa nižjo od 300 evrov. Med prejemniki najnižjih pokojnin so tudi kmetje po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki jih je januarja 2009 še 2.302.

Ne pripada pa jim niti sorazmerno nižji letni dodatek ali varstveni dodatek glede na plačevanje zavarovalnih prispevkov. Socialni transferi so namenjeni blažitvi socialnih stisk in bi morali biti namenjeni vsem, ki so pod pragom revščine. Letni in varstveni dodatek sta socialna transfera, ki sta način pomoči upokojencem, na podlagi sistema pokojninskega zavarovanja pri nas, ki temelji na solidarnosti, ne na dejanskem vplačilu zneska zavarovanja. Država je z instrumentom letnega dodatka in varstvenega dodatka vzpostavila instrument pomoči upokojencem. Zato je izločanje kmečkih upokojencev, prejemnikov najnižjih pokojnin, iz prejemanja letnega dodatka tako kot tudi iz prejemanja varstvenega dodatka, neupravičeno, nepravično in neustavno. Saj tudi ostalih upokojencev postavljen sistem ne deli zgolj po višini vplačila prispevkov, temveč po višini prejete pokojnine. Enak kriterij velja za prejemanje socialne pomoči, ki se deli glede višino prejemkov posameznika ali družine in ne glede na višino plačanega davka ali socialnega prispevka. Namen socialnih transferov je torej pomoč osebam s prenizkimi dohodki in ne osebam glede na višino plačanih prispevkov ali davkov državi. Zato bi enaki kriteriji morali veljati tudi pri prejemnikih vseh najnižjih kmečkih pokojnin. Kmetje so s svojim delom in kmetijo preživljali sebe, družine, plačevali davke, zagotavljali hrano, skrbeli za kulturno krajino in plačevali, kolikor so pač zmogli, prispevke in davke državi, na jesen življenja pa niso upravičeni do dodatka, ki bi jim omogočil vsaj delno primerljiv finančni status kot ostalim zavarovancem in jih dvignil nad ali vsaj tik pod prag revščine.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj zakona je izenačiti pravice uživalcev kmečkih pokojnin, ki so plačevali kakršnokoli zavarovanje, do letnega dodatka z ostalimi prejemniki, določenimi v zakonu v skladu z veljavnim sistemom v naši državi, ki zaradi vgrajenih načel solidarnosti in vzajemnosti, kategorijam zavarovancev zagotavlja najnižjo pokojnino.

S priznanjem letnega dodatka tudi kmečkim zavarovancem brez izjeme, tudi tistim, ki so uživalci pokojnine po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov ali so bili zavarovani za ožji del pravic, bodo uresničena osnovna načela solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji veljavni pokojninski sistem pri nas. Odpravljena bo diskriminacija kmetov oziroma kmečkih zavarovancev, ki kljub temu, da so vse življenje opravljali težko in pomembno delo, je njihov prejemek na starost še vedno bistveno pod pragom revščine. Zagotavljali so sebi in družini preživetje, opravljali družbeno koristno delo in plačevali davke ali vsaj minimalne prispevke, zato morajo biti upravičeni do letnega dodatka kot ostali upravičenci, navedeni v veljavnem zakonu.

Glavni namen zakona

Glavni namen zakona je zagotoviti boljši materialni in socialni položaj kmečkih zavarovancev, prejemnikov najnižjih pokojnin.

Upokojenci, katerih glavni strošek predstavlja hrana in druge nujne življenjske potrebščine (elektrika, voda, zdravila, kurjava in drugi stanovanjski stroški) ter zdravila, slabši gmotni položaj občutijo najbolj neposredno, praviloma pa tudi nimajo možnosti vplivati na svoje mesečne prejemke, saj si zaradi starosti, bolezni ali invalidnost ne morejo dodatno zagotoviti sredstev za preživetje. To prav tako ali še v večji meri velja za kmete in kmečke upokojence.

Država je z instrumentom letnega dodatka in varstvenega dodatka vzpostavila instrument pomoči upokojencem. Zato je izločanje kmečkih upokojencev, prejemnikov najnižjih pokojnin, pri prejemanju letnega dodatka in varstvenega dodatka neupravičeno, nepravično in neustavno.

Z dopolnitvijo zakona bomo določili, da so enakopravno upravičenci do letnega dodatka tudi kmetje uživalci in prejemniki pokojnin, ki so bili pretežni del zavarovani za ožji del pravic oziroma so uživalci pokojnin po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, saj naj bi letni dodatek bil namenjen izboljšanju socialnega položaja upokojencev. Zato ni pravično, da so nekateri kmečki upokojenci z najnižjimi pokojninami izločeni iz te pravice, čeprav so plačevali davke in na kmetiji delali vse življenje.

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

3.1. Prilagojenost ureditve pravu EU

Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu Evropske unije, saj v Evropski uniji ni predpisov, ki bi nalagali državam članicam enotno urejanje transferjev oziroma drugih pravic, kot je letni dodatek upokojencev, v Sloveniji. Sistem socialne varnosti je prepuščen urejanju posameznih držav članic Evropske unije na nacionalnem nivoju.