Vlada RS je na 97. seji, 9. septembra 2010, zavrnila Predlog zakona o javnofinančni odgovornosti. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom v predlogu Zakona o javnofinančni odgovornosti predlaga, da odhodki širšega sektorja države po ESA-95 metodologiji ne smejo presegati 43 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v posameznem proračunskem letu.

Predlog Zakona o javnofinančni odgovornosti zasleduje cilj omejitve odhodkov širšega sektorja države, ne pa tudi predlogov in načinov za dosego zastavljenega cilja. V predlogu zakona ni upoštevano:

• da odhodki širšega sektorja države po ESA-95 poleg javnofinančnih odhodkov, ki se financirajo skozi štiri blagajne javnega financiranja zajemajo tudi odhodke tistih pravnih subjektov, na katere v skladu z veljavnimi predpisi, zgolj z določitvijo največjega obsega odhodkov, ni mogoče vplivati;
• da je občinam z ustavo in z zakonom podeljena avtonomija in da občine razpolagajo tudi z lastnimi javnofinančnimi viri in da lahko ustanavljajo posredne uporabnike občinskih proračunov, katerih obseg odhodkov se v skladu z ESA-95 metodologijo všteva v odhodke širšega sektorja države;
• da glede na dejstvo, da vpliv države na določitev obsega odhodkov občin in odhodkov subjektov, ki opravljajo poleg redne dejavnosti tudi dejavnost, ki se ne financira iz javnofinančnih virov, ni tolikšen, da bi bilo mogoče pripraviti rebalans proračuna v skladu s predlogom Zakona o javnofinančni odgovornosti;
• da na višino dolga in obrestnih mer vplivajo tudi eksterni dejavniki, na katere enote sektorja države ne more vplivati s svojim delovanjem;
• da je vlada v mesecu juniju letošnjega leta sprejela novo Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, v kateri je določeno tudi fiskalno pravilo, ki določa zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov s posebno formulo, kar posledično pomeni, da ima vlada že instrument s katerim določi zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov za tekoče leto in naslednja 3 leta;
• da imajo poslanci Državnega zbora Republike Slovenije možnost neposrednega vplivaja na določitev obsega odhodkov posameznega leta na državni ravni in na določitev zgornje meje odhodkov, saj je sprejem tako proračuna države kot tudi letnega zakona o izvrševanju proračuna, izključno v njihovi pristojnosti.

Vlada RS na podlagi navedenega meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vir: UVI