Predlog stališča k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav

Vlada je na 103. redni seji, 14. oktobra 2010, sprejela predlog stališča k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav, ki se glasi: Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (v nadaljnjem besedilu: predlog uredbe) je pripravljen z namenom poenotenja zakonodajne ureditve v državah članicah na področju prodaj na kratko ter poslov kreditnih zamenjav. V času finančne krize so države članice sprejele različne ukrepe za zmanjšanje ali celo prepoved prodaj na kratko za vse ali določene vrste vrednostnih papirjev. Tudi vlade posameznih držav so marca 2010 izrazile zaskrbljenost glede vloge, ki so jih transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, predvsem s posli kreditnih zamenjav imele na ceno grških državnih obveznic. Iz večine opravljenih študij izhaja, da prodaje na kratko doprinesejo k učinkovitosti trga. Povečujejo likvidnost trga, vodijo k oblikovanju pravilnih tržnih cen (sploh v primeru precenjenosti vrednostnih papirjev), blažijo cenovne balone, so pomembno orodje za aktivnosti upravljanja s tveganji ipd. Na drugi strani pa lahko, v določenih okoliščinah, prispevajo k določenim tveganjem, npr. k čezmerno padajočim cenam, ki lahko vodijo do motenj na trgu in tudi do sistemskih tveganj.

Zaradi razdrobljenosti in različnosti ureditve področja prodaj na kratko ter poslov kreditnih zamenjav v posameznih državah članicah, je Evropska komisija pripravila predlog uredbe, ki bo na področju Evropske unije vodil k harmonizaciji zahtev na tem področju, k harmonizaciji ukrepov pristojnih nadzornih organov držav članic v izjemnih razmerah (resno ogrožanje finančne stabilnosti ali zaupanja v trg) ter zagotovil boljše sodelovanje me državami članicami.

Glavni cilji predloga uredbe so:

znižati tveganja v povezavi s finančno stabilnostjo, sistemskimi tveganji in integriteto trga,
preprečiti razdrobljenost trga in

povečati učinkovitost notranjega trga.

Za namene doseganja teh glavnih ciljev bo potrebno realizirati tudi več podrobnejših, specifičnih ciljev, ki so:
a) znižati tveganja negativnih cenovnih spiral, ki izhajajo iz pozicij na kratko,
b) povečati preglednost pozicij na kratko,
c) znižati tveganja poravnave, povezana z nekritimi prodajami na kratko in
d) znižati obseg regulatorne arbitraže ter stroškov skladnosti (compliance costs).

Glavne vsebinske točke predloga uredbe:

1) pokritost finančnih instrumentov: predlog uredbe pokriva vse finančne instrumente. Vendarle velja poudariti, da se bodo zahteve glede preglednosti in prepoved nekritih prodaj na kratko uporabljale le za finančne instrumente pri katerih tveganja niso jasno razpoznavna,

2) zahteve glede preglednosti za pozicije na kratko v določenih instrumentih: zahteve glede preglednosti se nanašajo na pravne in fizične osebe s pomembnimi neto pozicijami na kratko bodisi v delnicah s katerimi se trguje na organiziranem trgu bodisi v finančnih instrumentih državnega dolga držav članic Evropske unije. Obveznost poročanja veljajo tudi za fizične in pravne osebe z občutnimi posli kreditnih zamenjav, ki se nanašajo na izdajatelje državnega dolga v Evropski uniji. Zahteve glede preglednosti se nanašajo tudi na neto pozicije, ustvarjene s trgovanjem izven organiziranega trga (OTC trgovanje). Zahteve o preglednosti so dvostopenjske, ko je dosežen primarni prag, mora imetnik o svoji poziciji obvestiti nadzornika trga, ko je dosežen sekundarni prag, pa mora imetnik svojo pozicijo trgu razkriti,

3) nekrite prodaje na kratko: predlog prepoveduje nekrite prodaje na kratko (naked short selling) bodisi delnic s katerimi se trguje na organiziranem trgu, bodisi državnih vrednostnih papirjev. Ker pa predlog upošteva obstoječe tržne prakse in ne prepoveduje prodaje na kratko, kadar prodajalec ni imetnik finančnega instrumenta, katerega prodaja (ker si ga npr. šel bo izposodil do dneva izvedbe posla), predlog vzpostavlja obveznost, bodisi upravljavca organiziranega trga, bodisi centralne nasprotne stranke, ki izvaja posle poravnave na tem trgu, da namesto prodajalca, kupcu priskrbi kupljen finančni instrument (buy in),

4) določitev izjem: npr. za delnice podjetij, katerih glavni trg je trg izven Evropske unije, za vzdrževalce trga, za primarne operacije na trgu ipd.,

5) pristojnosti posredovanja: v izjemnih primerih (ogrožanje finančne stabilnosti, zaupanja v trg držav članic ali Evropske unije) bodo pristojni organi držav članic lahko prepovedali ali omejili tako prodaje na kratko katerih koli finančnih instrumentov kot tudi sklepanje kakršnihkoli poslov kreditnih zamenjav. Začasna pristojnost bo lahko veljala največ tri mesece, z možnostjo podaljšanja za dodatne tri mesece,

6) pristojnosti in sankcioniranje: predlog uredbe daje vse pristojnosti v povezavi z uveljavljanjem pravil predloga uredbe pristojnim organom držav članic. Predlog zahteva, da države članice podelijo nadzornim organom primerne preiskovalne in kaznovalne pristojnosti.

Po sprejetju predpisa in njegovi objavi v Evropskem uradnem listu bo predvidoma potrebna sprememba Zakona o trgu finančnih instrumentov.

Vir: UVI

Ključne besede:
kreditne zamenjave
kredit
posli kreditnih zamenjav

Objavite na Facebooku

RSS rubrike Novičke!