Razlogi za začetek priprave novega štipendijskega zakona

Priprava novega zakona o štipendiranju temelji na dejstvu, da obstoječi Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 in 40/09, v nadaljevanju: ZŠtip) dokaj pomanjkljivo ureja posamezne vrste štipendij - tako vsebinsko kot tudi procesno.

Nekatere določbe obstoječega ZŠtip niso povsem jasne, nedvoumne in razumljive. Pravno sistemsko ZŠtip ne ureja štipendiranja celovito, saj po eni strani za nekatere štipendije še vedno velja posebna ureditev.

Pomanjkljiva je ureditev štipendiranja državljanov Evropske unije, EGP in Švicarske konfederacije, kot tudi državljanov tretjih držav, obstoječi zakon pa je tudi brez natančnejše ureditve pogojev, meril in postopka štipendiranja Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Pomanjkanje takšne natančnejše – predvsem postopkovne ureditve - velja tudi za področje kadrovskih štipendij.

Splošne smernice za nov sistem štipendiranja v RS

Cilj novega zakona o štipendiranju je v celoviti in pregledni ureditvi štipendiranja v RS, saj ima med drugim namen tudi enotno urediti štipendiranje v javnem sektorju.

Poleg tega se bo v okviru novega štipendijskega zakona evidentiralo podeljevanje drugih vrst štipendij ter na ta način vzpostavilo transparentnost celotnega sistema štipendiranja, kar bo vključevalo tudi zbiranje podatkov o tistih štipendijah, za katera niso porabljena proračunska sredstva.

Ključne novosti

Po predlogu novega zakona o štipendiranju se bodo štipendije podeljevale zgolj za dodiplomski študij in ne več za podiplomski študij. Skratka, štipendije bodo namenjene študentom višješolskih in visokošolskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje, s katerimi bodo dosegli VI. oziroma VII. izobrazbeno raven. Štipendiranje študija na 3. bolonjski stopnji bo uredilo pristojno ministrstvo za visoko šolstvo.

Doba prejemanja štipendije je tako usklajena s trajanjem bolonjskih programov. Štipendist ima na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, razloga starševstva, socialnih razmer in višje sile ter dodatno leto za podaljšan status študenta. Po izkoriščenju omenjene dobe pa štipendist ni več upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije oz. mu pravica poteče. Skupno je tako štipendist na dodiplomskem študiju upravičen do 7 let prejemanja državne štipendije.

Štipendist bo torej po novem ZŠtip upravičen tudi do prejemanja štipendije za podaljšan status študenta, in sicer le enkrat v trajanju enega leta, bodisi po 1. ali po 2. bolonjski stopnji. V primeru prejemanja štipendije za podaljšan status študenta bo obveznost štipendista ta, da mora do konca podaljšanega statusa študenta diplomirati. Štipendista se nagradi, če diplomira predčasno (pred potekom 12-mesečnega podaljšanega statusa študenta) tako, da se mu štipendija izplača v višini preostalih zneskov štipendij. Enako velja tudi za vse dijake in študente, ki izobraževalni program zaključijo prej, kot je to določeno z izobraževalnim programom.

Novi zakon o štipendiranju bo jasneje določil tudi obveznosti štipendista, ki jih ima do štipenditorja in ne zgolj pravic. Štipendist bo moral izkazovati ustrezno zvezno napredovanje v izobraževanju (npr. uspešen zaključek letnika..itd).

Glede dodatkov k štipendiji novost predstavlja ukinitev dodatka na dohodek, ohrani pa se dodatek za uspeh za prvi letnik, ki se bo izplačal v enkratnem znesku enkrat letno, in sicer v višini 200 evrov, dodatek na oddaljenost, ki je po novem razdeljen v pet razredov ter dodatek za posebne potrebe, ki se ne spreminja.

Dodatek za oddaljenost je določen v 5 razredih, in sicer:

Novost predstavlja tudi možnosti prejemanja več štipendij hkrati. V primeru, ko seštevek štipendij z vsemi dodatki preseže znesek 400 evrov mesečno, se štipendistu državna štipendija sorazmerno zniža oziroma mu miruje.

Zakon ureja tudi odpis, odlog in obročno odplačevanje štipendij. Ugotavljamo, da ureditev v ZŠtip odstopa od sistemske ureditve v Zakonu o javnih financah in Zakonu o izvrševanju proračunov in v praksi ne dopušča izvedbenih določb. V okviru novega zakona o štipendiranju se bo področje odpisa, odloga in obročnega vračanja uskladilo s predpisi, ki urejajo javne finance.

Glede postopka podeljevanja štipendija se predvideva elektronska vloga pod pogojem, da bo vzpostavljena centralna baza podatkov s področja šolstva (npr. podatki o vpisu, statusu, ocenah, izobr. programu, trajanju, itd.).

Ureja se vir financiranja štipendij: v novi zakonodaji se obstoječim virom (proračunski, ESS) doda še koncesijski vir za vse vrste štipendij (in ne le za kadrovske, kot je urejeno sedaj) ter programska sredstva pristojnih ministrstev in vladnih služb.

Merila za upravičenost do Zoisove štipendije so z novim zakonom strožja. Merila identifikacije po Konceptih: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci/dijaki ni več. Za pridobitev Zosiove štipendije na posamezni ravni izobraževanja bo moral vlagatelj kumulativno hkrati izpolnjevati več pogojev (povprečna ocena + izjemni dosežek) in ne več zgolj enega, kot je to veljalo doslej. Za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja pa bo moral štipendist izpolniti pogoj povprečne ocene ali izjemnega dosežka. Višina Zoisove štipendije za izobraževanje v RS znaša 100 evrov, v tujini 200 evrov.

Zakon uvaja več vrst kadrovskih štipendij, in sicer: sofinancirane kadrovske štipendije, kadrovske štipendije v organih državne uprave in druge kadrovske štipendije.

Na področju kadrovskih štipendij novi zakon

• uvaja višji delež sofinanciranja (50% oz. 70% za kadrovske štipendije na področju naravoslovja, tehnike ali medicine),

• določa najnižje kadrovske štipendije,

• vpeljuje fleksibilnejšo zakonsko ureditev glede obveznosti štipenditorja oz. štipendista, vračanja štipendije itd…

• kot novost uvaja pojem poskusne dobe, enomesečno delovno prakso, ki tako štipendistu kot delodajalcu omogoča vzajemno seznanitev in prinaša možnost, da brez kakršnihkoli obveznosti prekineta štipendijsko razmerje.

Na novo uvajamo štipendije za deficitarnost, ki so namenjene dijakom oz. študentom, ki se izobražujejo na programih, opredeljenih kot deficitarni in že prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo oziroma izkažejo, da ne najdejo delodajalca, ki bi jim lahko podelil sofinancirano kadrovsko štipendijo.

Štipendije za zamejce po svetu bo še naprej podeljeval Javni sklad. Višina osnovne štipendije brez dodatka znaša 120 evrov mesečno; k štipendiji pa se dodeli še dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen za državljane držav članic EU.

Ministrstva in vladne službe lahko skladu predlagajo podelitev namenskih štipendij, kot so štipendije za področje kulture in umetnosti, športne štipendije in druge štipendije, in sicer v skladu s predpisi resornih ministrstev, ki urejajo posamezno področje namenskega štipendiranja.

Štipendije na podlagi meddržavnih sporazumov so štipendije za izobraževanje v Republiki Sloveniji za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma dodeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

ŠTIPENDISTI V ŠOLSKEM/ ŠTUDIJSKEM LETU 2009/2010

Vir: www.mddsz.gov.si