Vlada RS je na 110. redni seji, ki je potekala 2. 12. 2010, sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2009/110/ES, katere cilj je omogočiti oblikovanje novih, inovativnih in varnih storitev izdajanja elektronskega denarja, zagotoviti dostop do trga novim udeležencem ter spodbuditi resnično in učinkovito konkurenco med vsemi udeleženci na trgu.

Predlog zakona določa izdajatelje elektronskega denarja: banke, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, Banka Slovenije in Uprava Republike Slovenije za javna plačila. S pogodbo o izdajanju elektronskega denarja se bodo skladno s predlogom zakona urejala pogodbenega razmerja med izdajateljem in imetnikom elektronskega denarja (v nadaljnjem besedilu: imetnik). Pomembno je tudi dejstvo, da se elektronski denar v časovnem obdobju od izdaje do porabe ne sme obrestovati. Izdajatelj imetniku ne sme ponuditi niti drugih koristi, povezanih s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar.

Predlog zakona podrobneje določa pravico imetnika zahtevati unovčenje sredstev. Imetnik tako lahko kadarkoli zahteva, da mu izdajatelj izplača protivrednost izdanega elektronskega denarja. Izdajatelj lahko imetniku zaračuna nadomestila in druge stroške v primeru zahteve za unovčenje sredstev le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa predlog zakona.

Predlog zakona definira družbo za izdajo elektronskega denarja in skladno z namenom Direktive 2009/110/ES določa smiselno uporabo nekaterih določb zakona, ki veljajo za plačilne institucije, za določena področja delovanja družb za izdajo elektronskega denarja pa so postavljene strožje zahteve kakor za plačilne institucije; strožje, na primer, so kapitalske zahteve. Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja začetni kapital vsaj 350.000 evrov.

Predlog zakona določa, da lahko družba za izdajo elektronskega denarja poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi druge dejavnosti, in sicer plačilne storitve in pomožne storitve za izvrševanje plačilnih transakcij ter druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov. V takem primeru govorimo o hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja.

Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Poleg tega mora družba za izdajo elektronskega denarja sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenjati za elektronski denar.

Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar, varovati smiselno enako, kakor zakon plačilnim institucijam nalaga varovanje sredstev, z nekaterimi posebnostmi, ki jih določa predlog zakona.

Predlog zakona ureja tudi posebno obliko družb za izdajo elektronskega denarja, to so družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Banka Slovenije lahko namreč na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo, če izpolnjuje pogoje iz predloga zakona, ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika. Družba za izdajo elektronskega denarja lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja le na območju Slovenije in območju tretje države.

Nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja in družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo bo skladno s predlogom zakona glede izdajanja elektronskega denarja ter glede plačilnih storitev in pomožnih storitev opravljala Banka Slovenije. Hkrati predlog zakona določa tudi prekrške in globe za kršitve določb zakona, ki zadevajo izdajanje elektronskega denarja.