Vlada Republike Slovenije se je na 31. redni seji, ki je potekala 27. septembra, sprejela Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.

Predlog zakona uvaja rešitve, ki sledijo usmeritvam iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, navedene v:

• prvi alinei točke 1.6., t.j. uvedba pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike;
• peti alinei točke 1.6., t.j. ukinitev davčne tajnosti na podatkih o neplačnikih;
• drugi alinei točke 2.6. zmanjšanje davčno-administrativnih bremen gospodarstva, t.j. poenostavitev obrazcev in postopkov davčnih obračunov;

Predlog zakona določa postopkovne rešitve, potrebne za uveljavitev novega načina ugotavljanja davčne obveznosti, kot ga določata predlog novele ZDDPO-2 in ZDoh-2, ki na področju ugotavljanja oziroma priznavanja prihodkov za davčne namene ne uvajata sprememb, predlagata pa jih na področju priznavanja odhodkov za davčne namene, in sicer priznavanje v normiranem znesku.

S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša direktiva 2011/16/EU. Ureditev medsebojne pomoči na področju obdavčenja je bila do uveljavitve direktive 2011/16/EU določena v Direktivi Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve s spremembami (v nadaljnjem besedilu:dDirektiva 77/799/EGS), ki je bila v slovenski pravni red prenesena v letu 2004. Globalizacija in internacionalizacija poslovanja sta temeljna vzroka naraščajočih potreb držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU) po medsebojni pomoči na področju obdavčevanja. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij in internacionalizacija finančnih instrumentov se hitro povečujejo, zaradi česar imajo države članice EU težave pri pravilni odmeri davkov. Te vse večje težave vplivajo na delovanje sistemov obdavčevanja, ki spodbuja davčne goljufije in davčne utaje, medtem ko se nadzor še naprej izvaja le na nacionalni ravni.

S predlogom zakona se določi možnost razkritja podatkov, ki so davčna tajnost, ministrstvu, pristojnemu za raziskave in razvoj, in sicer za namene ugotavljanja učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja oziroma analiziranja in spremljanja področja dodeljevanja spodbud na področju raziskav in razvoja. Prav tako se določi, da davčni organ ministrstvu za kmetijstvo, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugim izvajalcem državnih pomoči v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, zaradi izvajanja pristojnosti o finančnih pomočeh in izpolnitve davčnih obveznosti razkrije podatek o davčnem statusu.

S predlogom zakona se določi, da zavezanec za davek ne sme posedovati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo. Določi se tudi, da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Program oziroma elektronska naprava mora omogočiti preprost in takojšen izpis vseh izvornih podatkov in sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo.

S predlogom zakona se spreminjajo določbe o popravljanju obračunov davka, in sicer se določi, da lahko davčni zavezanec popravlja davčne obračune v 60 dneh po predložitvi davčnega obračuna zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot. Bolj jasno se tudi določi učinek popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim obračunom. Učinki so različno določeni z vidika povečanja oziroma zmanjšanja davčne obveznosti. Če je ugotovljena razlika, na podlagi katere se davčna obveznost poveča, ta učinkuje od dneva, od katerega je imel učinek davčni obračun, ki se popravlja. Če pa je ugotovljena razlika, na podlagi katere se davčna obveznost zniža, ta učinkuje od dneva predložitve popravka davčnega obračuna.

Če davčni zavezanec svojo obveznost v obračunu izkaže previsoko, lahko po predlogu popravek predloži v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna. Predlog vsebinsko ne spreminja veljavne ureditve, samo bolj jasno se določi učinek popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim obračunom.

V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka se predlaga elektronsko vročanje aktov in pošiljanje podatkov bankam, kadar te opravljajo naloge davčne izvršbe.

Vir: UKOM