Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

2. CILJI IN NAČELA ZAKONA

Predlog zakona ne odstopa od temeljnih načel obračunavanja davka na dodano vrednost, na katerih temelji prejšnji zakon, ki je bil uveljavljen v letu 1999 in leta 2003 dopolnjen s pravili obdavčevanja med državami članicami Evropske unije. ZDDV-1 temelji na potrošni obliki davka na dodano vrednost, na podlagi katere je dejansko obdavčena končna potrošnja blaga in storitev, saj so blago in storitve, dokler so v prometu med davčnimi zavezanci, zaradi kreditne metode obračunavanja DDV, neobdavčene.

Obstoječe rešitve pomenijo še natančnejšo prilagoditev zavezujočih pravil, ki so uveljavljene v Šesti direktivi.

Z davkom na dodano vrednost se obdavčuje dodana vrednost. Načeloma se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitev oziroma od transakcij, ki se obravnavajo kot dobave blaga ali storitev v vseh fazah proizvodnje in distribucije.

V zakonu je opredeljeno, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na namen opravljanja dejavnosti, torej ne glede na to ali s svojo dejavnostjo ustvarja dobiček ali ne. DDV mora obračunavati vsak davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev opravi obdavčljiv promet blaga in storitev, ki presega mejo 25.000 evrov. Davčnim zavezancem, ki dosegajo manjši promet, je omogočeno, da se prostovoljno odločijo za obračunavanje DDV. Davčni zavezanci so tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, kadar opravljajo obdavčljive dobave blaga in storitev, in bi njihovo neobravnavanje kot davčnih zavezancev izkrivljalo konkurenco.

Davek na dodano vrednost temelji na ozemeljski uporabi, kar pomeni, da se uporablja za dobave blaga in storitev na ozemlju Republike Slovenije. Po načelu destinacije obdavčene transakcije znotraj Skupnosti, ki jih opravi davčni zavezanec, ki ni oproščen obračunavanja in plačevanja DDV, kar pomeni, da so te transakcije obdavčene v državi članici destinacije, v skladu s stopnjami in pogoji, ki jih določi namembna država članica. V namembni državi članici so obdavčene tudi pridobitve blaga znotraj Skupnosti nad določenim zneskom, ki so opravljene končnim potrošnikom (prodaje na daljavo) in dobave novih prevoznih sredstev. Pri uvozu blaga se davek načeloma plača v državi članici uvoznici ob vsakem uvozu blaga, in sicer se zaračunava in plačuje tako, kot da bi bil carinska dajatev, torej v skladu s carinskimi predpisi. Oprostitev plačila davka pri uvozu blaga pa je predpisana v primeru, ko je blago, ki je sicer uvoženo v državo članico uvoznico, namenjeno nadaljnji dobavi blaga v drugo državo članico.

Pri kraju opravljenih storitev splošno pravilo določa, da se za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali stalno poslovno enoto oziroma stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva. Za določene storitve so predpisane izjeme od splošnega pravila, po katerem so storitve obdavčene po kraju, kjer se dejansko opravijo oziroma glede na sedež ali stalno poslovno enoto oziroma stalno prebivališče ali dejansko prebivanje prejemnika teh storitev.

V zakonu sta predpisani dve stopnji DDV, splošna (20%) in nižja (8,5%).

V zakonu so predvidene določene oprostitve plačevanja davka na dodano vrednost, ki so usklajene s Šesto direktivo. Zakon razlikuje med t.im. nepravimi in pravimi oprostitvami. Neprave oprostitve v sistemu DDV pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti od svojih dobav ne obračunavajo davka, pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. Prava oprostitev pa pomeni, da davčni zavezanec davka na dodano vrednost ne obračuna in plača, hkrati pa ima pravico do odbitka vstopnega davka. Tako so popolnoma brez obremenitve z davkom na dodano vrednost izvoz blaga, dobave blaga v druge države članice, dobave blaga, ki so izenačene z izvozom blaga ali dobavami blaga v druge države članice, in storitve, ki so opravljene ali porabljene v tretjih državah oziroma v drugih državah članicah, v kolikor je prejemnik davčni zavezanec, identificiran za namene DDV.

Davčni zavezanec ima pravico odbiti ves vstopni DDV, ki mu je bil v davčnem obdobju zaračunan s strani drugih davčnih zavezancev, ali ga je plačal pri uvozu blaga ali od pridobitev blaga znotraj Skupnosti pod pogojem, da je blago uporabil za svojo obdavčeno dejavnost oziroma tisto oproščeno dejavnost v zvezi s katero mu je z zakonom priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.

Znesek davka, ki ga mora davčni zavezanec plačati v davčnem obdobju je celotna ugotovljena obveznost za davčno obdobje, ki jo ugotovi na podlagi izdanih in prejetih računov v davčnem obdobju. Davčno obdobje je načeloma koledarski mesec, glede na določene vrednostne limite, pa tudi koledarsko trimesečje. Za davčne zavezance, ki opravljajo transakcije znotraj Skupnosti, je davčno obdobje največ koledarsko trimesečje.

Davčni zavezanci, ki v obračunu DDV izkazujejo presežek DDV, kar pomeni, da znesek vstopnega DDV presega znesek izstopnega DDV, lahko le tega prenesejo v naslednje davčno obdobje ali pa zahtevajo vračilo presežka DDV. Do vračila presežka DDV efektivno prihaja pri tistih davčnih zavezancih, ki pretežno opravljajo izvoz blaga oziroma dobave blaga v drugo državo članico, ali opravljajo storitve, ki so obdavčene izven območja Slovenije.

Prejšnji sistem se je dopolnil z uvedbo instituta davčnih skladišč, ki bodo delovala podobno kot carinska skladišča. Od carinskih skladišč se bodo razlikovala po tem, da se bo v davčnih skladiščih lahko hranilo blago, pridobljeno iz drugih držav članic EU oziroma blago, ki je namenjeno dobavi v druge države članice. Z vnosom blaga v davčno skladišče se bo odložil nastanek obveznosti za obračun DDV do trenutka iznosa blaga iz davčnega skladišča.