Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

3. POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

1.

Poglavitne rešitve oziroma temeljna področja, ki bodo urejena s predlogom zakona, in so spremenjena glede na veljavno ureditev so:

1. davčna osnova, zlasti davčna obravnava prejetih dividend in dela dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev, davčna obravnava oblikovanja rezervacij, davčna obravnava odhodkov zaradi prevrednotenja, davčna obravnava stroškov dela,

2. davčna izguba,

3. davčne olajšave,

4. davčna stopnja,

5. zakonska definicija in davčna obravnava skritih rezerv in prikritega izplačila dobička.

2.

V poglavju II - Zavezanec za davek in obseg davčne obveznosti – bo podana ureditev zavezanca za davek, obseg davčne obveznosti, definicija rezidenta in nerezidenta ter poslovne enote nerezidenta.

Opredelitev zavezancev za davek bo glede na ureditev v veljavnem zakonu v zvezi z določbo, da je zavezanec tudi združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, dopolnjena na način, ki bo jasen, tako bodo med zavezanci za davek, osebami tujega prava, navedene družbe oziroma združenja oseb tujega prava brez pravne osebnosti, z dopisanim določilom, da se v navedeno kategorijo štejejo tudi družbe civilnega prava. Zavezanec za davek bo tako pravna oseba domačega prava in tujega prava ter tudi družba oziroma združenje oseb po tujem pravu, vključno z družbo civilnega prava, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu o dohodnini. Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne bodo zavezanci.

Tudi po predlagani ureditvi se bo obseg davčne obveznosti rezidenta Slovenije razlikoval od obsega davčne obveznosti nerezidenta Slovenije. Rezident bo zavezan za plačilo davka od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije (t.i. neomejena davčna zaveza). Nerezident bo na podlagi omejene davčne zaveze zavezan za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Po predlagani ureditvi se določa rezidentstvo po registriranem sedežu davčnega zavezanca in po kraju dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji, ki bo pojmovno nadomestilo za kraj dejanskega upravljanja v Sloveniji, ki je določen v veljavnem zakonu. Podlaga oziroma pooblastilo ministru, pristojnemu za finance, za določitev kriterijev za določanje kraja dejanskega delovanja poslovodstva bo prispevala k večji pravni varnosti zavezancev ter lažjemu izvajanju v velikem številu takšnih situacij.

Veljavni zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da je poslovna enota nerezidenta kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja aktivnosti v Sloveniji. Tudi po predlagani ureditvi bo poslovna enota nerezidenta kraj poslovanja, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. V primeru poslovne enote gradbišča, projekta gradnje, montaže ali postavitve ali nadzora v zvezi z njimi pa bo predlagano tudi podaljšanje obdobja opravljanja dejavnosti in poslov, ki opredeljuje poslovno enoto, iz 6 mesecev po veljavni ureditvi na 12 mesecev, kar bo poenostavilo ugotavljanje obstoja poslovne enote in posledično zavezanosti za davek zlasti za zavezance, ki bodo rezidenti držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki v načelu določajo obdobja daljša od 6 mesecev.

Novost bo tudi črtanje definicije poslovne enote, če se opravljajo storitve, vključno s svetovalnimi ali poslovodskimi storitvami, aktivnosti pa trajajo več kot 90 dni v kateremkoli obdobju zaporednih dvanajstih mesecev, kar bo pomenilo, da se storitve ne bodo obravnavale po posebnem pravilu za določanje poslovne enote, ampak se bodo takšne dejavnosti oziroma posli obravnavali po splošnem določilu za poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji, ter črtanje podrobnejše ureditve poslovne enote nerezidenta v primeru posrednika, ki deluje za nerezidenta, pa nima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, vendar običajno vzdržuje zaloge proizvodov ali trgovskega blaga, iz katerih redno dostavlja to blago v imenu nerezidenta.

V poglavju III – Vir dohodkov – bo predlog zakona določal dohodke, ki imajo vir v Sloveniji oziroma izven Slovenije, kar je pomembno tako zaradi pravice Slovenije, da obdavči nerezidenta za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji (so doseženi v Sloveniji), kot tudi zaradi uvedbe instrumentarija za odpravo mednarodnega dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta.

V predlogu zakona bodo določeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji. Dohodek bo imel vir v Sloveniji, če bo po kriterijih določenih v predlogu zakona mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji. Izhodišče za določitev kriterijev za določanje vira dohodka v Sloveniji bo povezava med dohodkom in državo, to je Slovenijo: dohodek naj bi imel vir v Sloveniji, če je z njo bistveno ekonomsko povezan.

Predlagano določilo bo dajalo Sloveniji pravico obdavčiti dohodke nerezidenta (predlog zakona bo v drugih členih nadalje določil predmet obdavčitve in način obdavčitve) ter omogočilo rezidentu odpravo pravnega dvojnega obdavčenja dohodkov, ki imajo vir v tujini. Bistvena novost bo določitev kriterija za ugotavljanje vira dohodka pri dohodkih od storitev, če so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah s stopnjo nižjo od 12,5%, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko svoje poslovne enote v Sloveniji ali jih je izplačal rezident ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji. Določeno bo, da imajo takšna plačila vir v Sloveniji. Določanje vira za navajane storitve bo predlagano kot posebno pravilo proti odlivanju dohodka zavezanca v države z nižjo obdavčitvijo od 12,5% oziroma proti odločanju zavezanca za nakup storitev v teh državah tudi oziroma samo zaradi tega, da bi se dosegla ugodnejša davčna obravnava takšnih plačil. Torej bo določba zasledovala tudi nevtralnost obdavčitve z vidika vpliva na poslovne odločitve. Predlagana določba obenem izraža tudi usmeritev davčne politike, da ne bo podpirala finančnih oziroma denarnih tokov z jurisdikcijami, ki ne zagotavljajo finančne oziroma fiskalne transparentnosti. Zasledovanje pravne varnosti zavezancev in poenostavitev pri izvajanju zakona se odražata tudi v določbi, ki bo določala, da bosta Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije objavljala seznam držav s stopnjo nižjo od 12,5% na spletnih straneh Ministrstva za finance in Davčne uprave Republike Slovenije ter da bodo določbe tega zakona, ki pogojujejo pravice in obveznosti zavezancev glede na sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v takšnih državah, učinkovale z naslednjim dnem od dneva objave države na takšnem seznamu.

3.

V poglavje IV - Oprostitve bo vključena novost za namene ugotavljanja davčne osnove zavezancev, ki bodo oproščeni plačevanja davka, bodo pa dolžni plačevati davek po predlogu zakona od dohodkov iz pridobitne dejavnosti. Predlog zakona bo določal pooblastilno normo ministru za finance za podrobnejšo opredelitev pridobitne oziroma nepridobitne dejavnosti. Določeni bodo tudi kriteriji, ki jih bo moral pri tem upoštevati, in sicer, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena. Predlog zakona bo tako tudi s pooblastilno normo sledil cilju, da se doseže obdavčitev zavezancev po njihovi gospodarski moči ter se vzpostavi davčni sistem, ki bo nevtralen z vidika konkurenčnosti ter se upoštevajo specifičnosti glede različnih dejavnosti, ki jih takšni zavezanci opravljajo. Pravna varnost zavezancev bo večja.

4.

V poglavju V – Davčno obdobje in predmet obdavčitve bo določena sprememba napram ureditvi po veljavnem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb glede obdobja, ko zavezanec ne sme spreminjati izbranega obdobja obdavčenja, ki se razlikuje od koledarskega leta. Predlog zakona bo določal fleksibilnejšo ureditev, in sicer, da zavezanec izbranega obdobja ne sme spreminjati najmanj tri leta, kar bo manj kot po veljavni ureditvi, po kateri je to obdobje pet let.

Natančno in nedvoumno bo določen predmet obdavčitve.

5.

V poglavju VI - Davčna osnova bo predlagana ureditev ugotavljanja davčne osnove, in sicer bo določen pojem davčne osnove, urejena bodo splošna načela in posebnosti ugotavljanja davčne osnove.

Pri določanju temeljnih načel ugotavljanja davčne osnove ne bo predlaganih sprememb: davčna osnova rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji se bo ugotavljala kot dobiček, ki bo opredeljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki bodo določeni s predlaganim zakonom. Novost bo dodatna specialna in pojasnjevalna določba povezana z ugotavljanjem davčne osnove poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, ki bo splošno določala, kako se ugotavlja tisti del dobička nerezidenta, ki se ga lahko pripiše poslovni enoti, ki jo ima ta nerezident v Sloveniji. V primeru davčnega odtegljaja bo osnova za davek vsak posamezen dohodek.

V predlogu zakona bo zadržano načelo, da če predlagani zakon ne določi drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Davčna osnova, to je njeno ugotavljanje oziroma določanje prihodkov in odhodkov bo v največji možni meri sledilo ugotavljanju izida (dobička) za poslovne namene in bo podrobno urejeno, kar bo za zavezance pomenilo manj administriranja in lažje administriranje. Posebej pa bodo urejene posebnosti, ki izhajajo iz načel in ciljev davčne politike. Predlagana bo tudi uvedba določenih sprememb in dopolnitev nekaterih posebnih institutov davčnega prava.

Upoštevaje, da se za poslovne namene določeni stroški vračunajo preden dejansko nastanejo, kot so to oblikovanja rezervacij, bo predlog zakona tudi za davčne namene v določenem obsegu tako vračunane stroške priznal kot davčno priznane odhodke že pri oblikovanju in s tem bo država prevzela del tveganj zavezancev. Predlog zakona bo določil način za določitev davčne osnove v zvezi z oblikovanjem, odpravo in porabo rezervacij, tako da ti poslovni dogodki ne bodo izkrivljali načel, na podlagi katerih se ugotavlja davčna osnova, to je prvenstveno načela odprave dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve.

Za razliko od veljavne ureditve, ko se situacije dvakratne obdavčitve, in sicer enkrat kot nepriznanih odhodkov in drugič kot prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo, sanirajo na način taksativno naštetih situacij, to je za določene nepriznane odhodke, in sicer za kazni, ki jih izreče pristojni organ, za obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev in za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, bo v predlogu zakona splošno določena odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve pri zavezancu. Navedena ureditev bo novost in olajšava pri poslovanju zavezancev. Upoštevaje navedeno in to, da bo šlo tudi za prihodke in odhodke iz več davčnih obdobij, bo v predlogu zaradi lažjega administriranja s strani davčnega organa, pa tudi zavezanca, določeno, da zavezanec zagotavlja in hrani podatke o takšnih prihodkih in odhodkih.

Zaradi upoštevanja in vezanosti na pravila računovodenja, določena z računovodskimi standardi, pri ugotavljanju davčne osnove, kar bo določeno, kot je bilo že navedeno, v uvodnih določbah pri določanju davčne osnove, bo v predlogu zakona določena davčna obravnava za primera, ko se po pravilih računovodenja zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala in ko se presežek iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti, prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke. Določeno bo, da se in kdaj ter kako se prihodki in odhodki v teh situacijah vključijo v davčno osnovo, da se zagotovi, da so primerno upoštevani pri ugotavljanju davčne osnove, to je, da zaradi njihovega evidentiranja mimo izkaza poslovnega izida za poslovne namene ne bi bili obravnavani tudi mimo davčne osnove.

Predlagana bo ureditev priznavanja odhodkov zaradi prevrednotenja z namenom, da bodo odhodki prevrednotenja zaradi oslabitev gospodarskih kategorij praviloma zniževali davčno osnovo, ko se evidentirajo, to je na primer še pred odsvojitvijo. Posebej in pod določenimi pogoji bo urejeno priznavanje odhodkov prevrednotenja zaradi oslabitev terjatev in odpis terjatev, prevrednotenja finančnih naložb in prevrednotenja dobrega imena. Ureditev slednjega je novost glede na veljavno ureditev.

Da bi se preprečilo neobdavčeno odlivanje dobičkov oziroma dohodkov v tujino, bo v predlogu zakona zadržana davčna obravnava transfernih cen. Opredeljene bodo povezane osebe in predlagano bo, da se v transakcijah med njimi upoštevajo transferne cene, tako, da povečujejo davčno osnovo; pri tem se upoštevajo prihodki najmanj do višine, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami. Predlog zakona bo določil tudi metode za ugotavljanje primerljivih tržnih cen. V skladu z uveljavljeno mednarodno prakso bo s predlogom zakona predlagana uvedba metod po Smernicah OECD o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne administracije iz leta 1995, z dopolnitvami.

Spremenjena, na način bistvene poenostavitve, bodo pravila proti davčnemu izogibanju, ki preprečujejo neobdavčeno prelivanje oziroma davčno ugodnejšo obravnavo dobičkov v transakcijah med rezidenti Slovenije (kjer davčni zavezanci lahko izkoriščajo ugodnejši davčni položaj drugega davčnega zavezanca, ker ta na primer izkazuje izgubo, ali je obdavčen po stopnji 0%). Predlagana bo uvedba posebnih pravil proti davčnemu izogibanju, vendar le v določenih situacijah oziroma transakcijah med rezidenti Slovenije, povezanimi osebami, ko eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih obdobij ali plačuje davek po stopnji 0% oziroma po stopnji nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka po predlaganem zakonu, kar pomeni, da se bodo navajana pravila uporabljala le v nekaterih, manjštevilnih primerih. Slednje navedeno bo veljalo tudi v zvezi z ugotavljanjem obresti med povezanimi osebami rezidenti.

Veljavni zakon o davku od dohodkov pravnih oseb predpisuje poseben davčni režim v zvezi z oprostitvijo oziroma izvzemanjem prejetih dividend in drugih deležev iz dobička iz davčne osnove pri prejemniku teh dohodkov, ki je prilagojen Direktivi Sveta 90/435/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic, z dopolnitvami. Ob določenih pogojih so pri določanju davčne osnove matične družbe te dividende izvzete iz davčne osnove. Veljavni zakon na ta način sledi temeljni premisi navedene direktive, da država matične družbe ne sme obdavčiti prejete dividende (ali pa mora dovoliti matični družbi odbitek ustreznega dela korporacijskega davka, ki ga je v zvezi z dobičkom plačala odvisna družba), saj bi obdavčitev, ki bi jo naložila država matične družbe, predstavljala oviro z vidika konkurenčnosti družb na mednarodni ravni. Pogoji, ki jih za davčno oprostitev dividend predpisuje Direktiva Sveta 90/435/EGS, so tudi privzeti v veljavni zakon. Tako so v zakonu določeni pogoji za davčno oprostitev prejetih dividend in drugih deležev iz dobička iz davčne osnove, kot je odstotek udeležbe matične družbe v odvisni družbi, ki deli dobiček (20%, ki se znižuje), čas trajanja udeležbe (24 mesecev), posebni pogoji v zvezi z izplačevalcem (zavezanost za davek, rezidentstvo, ter posebno pravilo proti davčnemu izogibanju, če se plačnik dividend nahaja v državi z nizko stopnjo obdavčitve). V predlogu zakona pa je s ciljem odprave dvojne ekonomske obdavčitve oziroma v največji možni meri odprave ovir z vidika konkurenčnosti in razvojne naravnanosti predlagana nova ureditev davčnega režima glede prejetih dividend oziroma drugih deležev iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv, ki se po predlogu izvzamejo iz davčne osnove prejemnika teh dohodkov. Predlagano pogojevanje za oprostitev prejetih navedenih dohodkov je bistveno ugodnejše od pogojev, ki jih za davčno oprostitev dividend predpisuje Direktiva Sveta 90/435/EGS. Tako so v predlogu zakona določeni pogoji, da je izplačevalec zavezanec za davek po predlogu zakona ali je za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in so določeni v c) točki 2. člena Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve, ali je zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po predlogu zakona, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, z ugodnejšim davčnim okoljem, ki je za te namene država, v kateri je splošna oziroma povprečna, nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je država objavljena na seznamu v skladu s predlaganim zakonom, pri tem pa to ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU.

V povezavi z izvzemom dividend iz davčne osnove se predlaga tudi izvzem iz davčne osnove dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev, v določenem obsegu in pod določenimi pogoji. Takšna ureditev tudi odpravlja ekonomsko dvojno obdavčitev, ker so višje vrednosti deležev povezane z nerazporejenimi dobički, ki so bili že obdavčeni, ali s pričakovanjem bodočih dobičkov, ki bodo obdavčeni v prihodnosti. Prav tako pa takšna ureditev izboljšuje atraktivnost davčnega okolja. Predlagana ureditev oziroma določba, da se del odhodkov povezanih z udeležbo ne prizna, ima naravo pravila proti izogibanju davkom ter sledi temeljni premisi, da se za davčne namene ne priznavajo odhodki, ki so povezani z neobdavčenimi prihodki. Zaradi enostavnosti sistema se predlaga nepriznavanje navajanih odhodkov v »pavšalnem« znesku.

Tudi v predlogu zakona bo zadržano temeljno splošno načelo, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu, posebnosti v zvezi s posameznimi vrstami odhodkov pa bodo podrobneje urejene kot v veljavnem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Kot odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, bodo načelno opredeljeni odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

V predlogu zakona bo podrobneje določenih več kategorij, ki se ne priznajo kot odhodek ali se priznavajo omejeno oziroma pod določenimi pogoji. Predlagatelj ocenjuje, da bo davčnemu zavezancu tako zagotovljena ustrezna pravna varnost.

Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/2005), ki se je pričel uporabljati 1. januarja 2006, je celoten strošek amortizacije sredstva priznan kot odhodek tudi za davčne namene. V skladu s pred tem veljavno ureditvijo, to, v primeru obračunavanja amortizacije za poslovne namene po višjih stopnjah od stopenj, ki so določene za davčne namene, ni bilo možno. V veljavnem zakonu je tako določeno, da se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in naložbenih nepremičnin (slednje so v predlogu dodane zaradi usklajenosti s pravili računovodenja) kot odhodek prizna največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje letne amortizacijske stopnje, ki je določena z zakonom. Prav tako je predlagana rešitev, ki daje možnost dokončnega amortiziranja.

Predlog zakona v načelu ohranja veljavni sistem priznavanja odhodkov amortizacije, dopolnitve so določene zaradi upoštevanja sprememb glede odhodkov amortizacije za poslovne namene, ki so določene v računovodskih standardih, in zaradi poenostavitve ter jasnosti sistema priznavanja teh odhodkov. Tako je, kot je bilo že navedeno, novost amortizacija naložbenih nepremičnin.

V skladu s predlogom zakona je najvišja predlagana letna amortizacijska stopnja za:

1. gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%,

2. dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%,

3. opremo, vozila, in mehanizacijo 20 %,

4. dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%,

5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50%,

6. večletne nasade 10%,

7. osnovno čredo 20%,

8. druga vlaganja 10%.

Za določene skupine so predlagane nekoliko nižje amortizacijske stopnje, za katere pa predlagatelj ocenjuje, da so primerne in realne.

Ohranja se tudi določba, da se kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti osnovnega sredstva, katerega doba uporabnosti je daljša od leta dni in posamična nabavna vrednost ne presega 500 evrov, kar predstavlja poenostavitev in ugodnost za zavezance.

Predlog zakona ohranja institut t.i. tanke kapitalizacije, ki je urejen že v veljavnem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, kakor tudi pravilo glede omejevanja priznavanja obresti kot odhodkov z določitvijo fiksnega razmerja med dolgom in kapitalom posojilojemalca (glede na to, koliko posojil zagotavlja kvalificirani družbenik in kolikšna je njegova udeležba v posojilojemalcu), ki je uporabljeno oziroma ohranjeno zaradi pravne varnosti zavezancev, ki so na podlagi določenega razmerja vnaprej seznanjeni s tem, kdaj se jim obresti od posojil kvalificiranega delničarja oziroma družbenika ne bodo priznale kot odhodki. Predlaga pa se dopolnitev, po kateri se obresti priznajo kot odhodek, če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Kar ne pomeni, da bo davčni organ v vseh primerih ugotavljal ali bi neodvisna (nepovezana) banka ali druga nepovezana oseba dala posojilo (morebiti) prezadolženemu zavezancu, bo pa dopuščena možnost zavezancu, da dokaže, da ne daje prednost financiranju z dolgom zaradi doseganja davčno ugodnejše obravnave, kar obravnava obresti napram obravnavi dividend je, ampak se je za takšno financiranje odločil na primer iz ekonomskih razlogov. Predlagatelj ocenjuje, da je s predlagano ureditvijo v zadostni meri zaščitena davčna osnova, pravice zavezanca, predlagani sistem pa je primeren tudi z vidika davčnega administriranja.

Po predlogu zakona se bodo plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo priznale kot odhodek v obračunanem znesku, s tem da se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Predlagana in opisana ureditev je bistveno ugodnejša za zavezance od veljavne, pomeni razbremenitev zavezancev in je konkurenčno naravnana.

Bistvena novost pri institutu pokrivanja izgube z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih je, da se s predlogom zakona črtajo omejitve glede obdobja, v katerem se davčna osnova lahko zmanjšuje na račun izgub iz preteklih obdobij. Nadaljnja sprememba v predlogu zakona napram veljavni ureditvi je pri določbi proti davčnemu izogibanju: če se bo v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremenilo za več kot 50% (po veljavnem 25%) glede stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in zavezanec že dve leti pred spremembo lastništva ne bo opravljal dejavnosti ali dve leti pred ali po spremembi lastništva ne bo bistveno spremenil dejavnost, prenos oziroma pokrivanje izgub, ki so nastale v letu spremembe in v preteklih davčnih obdobjih, ne bo dopusten. Pri tem pa bo urejeno določeno odstopanje od dela tega pogoja, če bo zavezanec bistveno spremenil dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja.

6.

Poglavje VII – Obdavčitev pri prenosu dejavnosti, zamenjavah kapitalskih deležev, združitvah in delitvah, bo spremenjeno in dopolnjeno s ciljem urediti obdavčenje v primeru prenosa dejavnosti, zamenjave kapitalskih deležev ter združitvah in delitvah na način, da bodo podane rešitve za dosledno in dokončno uskladitev zakonodaje Slovenije s pravnim redom EU na področju obdavčevanja podjetij, in sicer glede na Direktivo Sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami, UL L 225 z dne 20. 08. 1990, s spremembami.

Direktiva Sveta 90/434/EGS ureja davčne posledice transakcij, ki so združitve, delitve, delne oddelitve, zamenjave kapitalskih deležev in prenosi sredstev oziroma nudi podlage za odpravo davčnih ovir. Temeljno izhodišče direktive je namreč, da združitve in delitve same po sebi ne smejo povzročati obdavčitve (vendar pa mora biti hkrati zavarovan tudi fiskalni interes držav članic EU). Za te operacije je treba uvesti davčna pravila, ki so s stališča konkurence nevtralna, ter podjetjem omogočiti, da se prilagodijo zahtevam skupnega trga, da povečajo produktivnost in izboljšajo svojo konkurenčno moč na mednarodni ravni.

Ugodnejši davčni režim, ki ga bo nudila predlagana ureditev, se bo pridobil s priglasitvijo davčnemu organu, ob tem pa bo potrebno priložiti določena dokazila glede transakcije in v transakcijo vpletenih oseb, v skladu z zakonom, ki bo urejal davčni postopek.

Novost pri davčni obravnavi združitev in delitev bo tudi natančno določilo o izračunu skritih rezerv, ki se nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in njihovem razkritju v davčnem obračunu, kar je tudi določba proti izogibanju davkom.

7.

V poglavju VIII - Davčne olajšave bodo nespremenjene ohranjene naslednje olajšave: za vlaganja v R&R, olajšava za zaposlovanje invalidov, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter olajšava za donacije za nepridobitne namene. Predlaga pa se nova olajšava za spodbujanje izvajanja praktičnega dela v sistemu strokovnega izobraževanja, ki je že bila vsebovana, za določene zavezance, po veljavnem zakonu, ki ureja dohodnino. Predlog zakona ne bo več vseboval olajšave za investiranje v opremo.

Odprava določenih olajšav, ki jih še vsebuje veljavni zakon, pomeni poenostavitev sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Razbremenitev, ki so jo bili deležni zavezanci, ki so olajšave, za katere se predlaga, da se odpravijo, uveljavljali, vendar le, če so imeli davčno osnovo, in največ do višine davčne osnove, se bo po predlogu dosegala na bolj nevtralen način, z določenimi novimi ali spremenjenimi splošnimi mehanizmi oziroma instituti, določenimi zlasti pri ugotavljanju davčne osnove (priznavanje oblikovanja rezervacij kot odhodka, izvzem določenih prihodkov iz osnove, priznavanje stroškov dela, vključno z bonitetami kot odhodka).

V zvezi z olajšavami za zaposlovanje predlagatelj izhaja iz predpostavke, da je potrebno ohraniti davčni sistem, ki vzpodbuja zaposlovanje invalidov. Zavezanec, ki bo zaposloval invalide, bo lahko, kot v skladu z veljavnim zakonom, uveljavljal zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač teh oseb, vendar največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki bo zaposloval invalidne osebe s 100% telesno okvaro in gluhe osebe, pa v višini 70% plač teh oseb, vendar največ v višini davčne osnove. Navedena olajšava za zaposlovanje invalidov se nadgrajuje z olajšavo, ki ima namen spodbuditi delodajalce, da bodo zaposlovali invalide nad kvoto, določeno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tovrstna olajšava se vklaplja v režim zaposlovanja invalidov, ki ga uvaja navedeni zakon, gre v bistvu za povezavo dveh politik, zaposlovalne in davčne pri zasledovanju cilja večje zaposlenosti invalidov. Prav tako pa se s takšno splošno olajšavo (deležni so jo vsi zavezanci, ki zaposlujejo invalide) nadomeščajo drugi režimi olajšav oziroma ugodnosti tej navedeni skupini težko zaposljivih oseb.

Zaradi olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bo zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 -uradno prečiščeno besedilo in 69/06 ), lahko zmanjšal davčno osnovo za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih bo delno ali v celoti plačal v korist delojemalcev - zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za leto, v katerem bodo premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca - zavarovanca in ne več kot 2.390 evrov letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave valoriziranih zneskov premije predlog zakona odkazuje na določbe zakona, ki ureja dohodnino.

Davčni zavezanci bodo lahko zmanjšali davčno osnovo za donacije v skupnem znesku največ 0,3 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja, vendar največ do višine davčne osnove, če bodo donirali za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene in še dodatno do zneska 0,2 % obdavčenih prihodkov, vendar največ do višine davčne osnove, za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, neizkoriščen del olajšave za slednje navedene namene pa bo lahko zavezanec, ravno tako do določene višine, prenašal v naslednja tri davčna obdobja. Tudi donacije političnim strankam bodo do določenega zneska olajšava. Zaradi nediskriminatornosti znotraj EU se predlaga možnost uveljavljanja olajšave tudi za donacije rezidentom EU.

8.

V poglavju IX - Davčna stopnja je v predlogu zakona določena splošna davčna stopnja 20% in posebna davčna stopnja 0%. Predlagana splošna davčna stopnja bo torej znižana napram veljavni, s tem da se predlaga postopno zniževanje stopnje do stopnje 20% za leto 2010 in dalje. Nespremenjena ostaja ureditev glede posebne davčne stopnje 0%.

9.

V X. poglavju – Odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije ostaja v predlogu zakona enaka kot v veljavnem zakonu, to je metoda, ki je v primerjalnopravni teoriji in praksi znana kot kreditna metoda. Dopolnitev v predlogu pa je, da bo rezident odpravljal t.i. pravno dvojno obdavčenje, ko je isti dohodek, pridobljen s strani iste osebe, obdavčen v več kot eni državi in do katerega pride najpogosteje, če določena država obdavčuje svoje rezidente na svetovnem dohodku, istočasno pa druga država obdavčuje določene dohodke na viru, tudi v letu, ko dohodek ne bo vključen v njegovo davčno osnovo, je pa bil vključen v njegovo osnovo v predhodnih obdobjih. Tako bo odpravljena nezmožnost odprave pravne dvojne obdavčitve zaradi različnih obdobij za obračune davka in različnih rokov za plačilo davka v tujini in v Sloveniji.

10.

V XI. poglavju – Obračunavanje in plačevanje davka predlog zakona v splošnih in temeljnih določbah glede obračunavanja in plačevanja davka ne prinaša sprememb. Spremembe, zlasti s ciljem poenostavitve, lažjega administriranja davka in prijaznega davčnega okolja so določene v določbah posebnega dela zakona, ki ureja davčni postopek, kot so zlasti dokumentacija glede cen v poslovanju med povezanimi osebami rezidenti.

V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je tako predlagan način samoobdavčitve (zavezanec sam izračuna davek), med davčnim obdobjem se plačuje akontacija davka, plačana akontacija zmanjšuje obveznost za plačilo davka po davčnem obračunu rezidenta oziroma nerezidenta od dohodkov v oziroma preko poslovne enote v Sloveniji.

Novost predloga zakona je v tem, da se bo obdavčenje v skupini, ko se zavezanci po veljavnem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb lahko pod določenimi pogoji odločijo za obdavčenje v skupini, ki pomeni, da zavezanci seštejejo davčne izgube in dobičke iz posameznih davčnih obračunov, odpravilo. Razlogi, ki so vodili predlagatelja, za takšno rešitev so v tem, da je bil ta institut oziroma možnost zahtevna za administriranje, za zavezance in za davčni organ, ter da bi bilo v bodoče potrebno institut zaradi upoštevanja odločbe Sodišča Evropskih skupnosti v konkretni zadevi preurediti na način, da bi tudi nerezidenti lahko sestavljali oziroma bili člani skupine, kar pomeni tudi morebitno priznavanje izgub, ustvarjenih izven Slovenije, kar pomeni določeno nepredvidljivost glede fiskalnih prihodkov. Poleg tega so določeni novi oziroma spremenjeni splošni instituti, ki zadevajo družbe »v skupini« (mati-hči, holdingi), oblikovani tako, da nudijo ugodno okolje za poslovanje teh zavezancev (izvzem dividend iz davčne osnove pri prejemniku, izvzem dobičkov iz prodaje lastniških deležev iz davčne osnove).

11.

V poglavju XII – Obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji se predlaga uvedba obdavčitve posameznih vrst dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Na podlagi predlagane ureditve v tem poglavju se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15%, bo torej nižja od veljavne, od dohodkov davčnih zavezancev rezidentov in davčnih zavezancev nerezidentov, razen dividend in podobnih dohodkov, doseženih preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:

a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca;

b) dohodki, podobni dividendam, kot bodo določeni v predlogu zakona;

2. plačil za obresti, razen obresti:

a) od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;

b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;

c) od kreditov, ki jih najemajo banke od drugih bank;

Pri tem po predlogu obresti vključujejo dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti.

3. plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov;

Pri tem po predlogu vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah;

4. plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;

5. plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;

6. plačil za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z . členom tega zakona.

V predlogu zakona je določeno tudi, da se davek ne odtegne od plačila dohodkov:

1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;

2. Banki Slovenije;

3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z aktivnostmi v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

Predlog zakona vsebuje uskladitev obdavčitve dividend s pravnim redom EU po Direktivi Sveta 90/435/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic, z dopolnitvami, in določa pogoje, pod katerimi se dividende ob izplačilu ne obdavčijo (pogoji se navezujejo na obliko, rezidentstvo in zavezanost za davek družbe, ki je prejemnica dividend, prag udeležbe, čas trajanja udeležbe).

Predlog zakona vsebuje tudi uskladitev obdavčitve plačil obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic s pravnim redom Evropske unije po Direktivi Sveta 2003/49/EC o skupnem sistemu obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic, in določa pogoje, pod katerimi se obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic ob izplačilu ne obdavčijo (pogoji se navezujejo na upravičeno lastništvo, obliko, rezidentstvo in zavezanost za davek družbe, ki je plačnik ali upravičeni lastnik obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, prag udeležbe, čas trajanja udeležbe).

Predlog zakona jasno in določno opredeljuje tudi dohodke, podobne dividendam.

Z določbami tega poglavja predloga zakona bo urejeno tudi vštevanje davka, odtegnjenega od dohodka na viru, od davka, ki ga po vštetju prejetega dohodka v davčno osnovo plača rezident in nerezident v zvezi z dejavnostjo oziroma posli, ki jih opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v Sloveniji.

12.

V poglavju XIV – Prehodne določbe se predlaga ureditev prehodnega režima, kot na primer na področju davčnih olajšav, obračunavanja zalog, amortizacije za sredstva, pričete pred dnem začetka uporabe tega zakona, prehajanja na predlagano razmerje med dolgovi in kapitalom v primeru priznavanja odhodkov obresti, skupinskega obdavčevanja za zavezance, ki so pred dnem začetka uporabe tega zakona dobili dovoljenje za obdavčenje v skupini, rezervacij, prevrednotenj, prenosov izgub.

13.

V poglavju XV – Končni določbi se predlaga razveljavitev veljavnega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo pa se do 31. decembra 2006. Predlaga se uveljavitev zakona naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Kazalo | 2. CILJI IN NAČELA ZAKONA | 3. POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA | 4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZA PRORAČUN