Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

3. POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

Predlagatelj zakona je zaradi večje preglednosti in jasnosti zakona v določenem delu spremenil sistematiko prejšnjega zakona o davku na dodano vrednost. Zakon je načrtovan tako, da vsebuje temeljne določbe o vsebini in obsegu zakona; predmetu obdavčitve, davčnih zavezancih, obdavčljivih transakcijah, kraju obdavčljivih transakcij, nastanku obveznosti obračuna DDV, davčni osnovi, davčnih stopnjah, davčnih oprostitvah, odbitku DDV, obveznostih davčnih zavezancev in drugih oseb v zvezi s plačevanjem DDV, identifikacijo, izdajanjem računov, knjigovodstvom, obračunom DDV, rekapitulacijskim poročilom in obveznostih glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu, posebnih ureditvah, nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, kazenskih sankcijah ter prehodnih in končnih določbah. Podrobnejše izvajanje, vključno s kriteriji za uveljavljanje davčnih oprostitev, zakon prepušča izvedbenim predpisom. Glede pravnih sredstev in podrobnejše ureditev postopkov pa zakon napotuje na zakon, ki ureja davčni postopek, zakon, ki ureja davčno službo in zakon, ki ureja carinsko službo.

V prvem poglavju (vsebina in obseg zakona) zakon določa vsebino zakona, uvaja obveznost plačevanja DDV na ozemlju Republike Slovenije ter določa ozemeljsko uporabo zakona ter primere transakcij, ki so izvzete iz obdavčitve z DDV.

Zakon temelji na sistemu davka na dodano vrednost, ki je prepisan s Šesto direktivo Sveta 77/388/EGS, s spremembami, zato je poudarjen sklic na navedeno direktivo. Natančneje so podane temeljne definicije območij oziroma ozemelj, za katera veljajo posamezna pravila o obdavčevanju blaga in storitev z davkom na dodano vrednost in se ne spreminjajo.

Prihodki iz naslova DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije.

DDV se v načelu obračunava od dobav blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec v okviru svoje ekonomske dejavnosti dobavi oz. opravi na ozemlju Slovenije za plačilo, vključno s pridobitvami blaga od davčnega zavezanca, s sedežem znotraj Skupnosti in uvozom blaga. Predmet DDV so tudi pridobitve novih prevoznih sredstev, ki jih v Skupnosti pridobi katerakoli oseba in pridobitve trošarinskih izdelkov, za katere nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji.

Posebej so opredeljeni primeri transakcij, ki niso predmet obdavčitve z DDV (gre za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki bi bil sicer oproščen plačila DDV po 53. in 54. členu zakona, ali za pridobitev rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin znotraj Skupnosti, če je to blago obdavčeno po posebni ureditvi; izvzeta je tudi pridobitev blaga, ki ga pridobi davčni zavezanec, ki obračunava DDV po pavšalni ureditvi ali pa opravlja le dobave blaga in storitev brez pravice do odbitka DDV ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec pod pogojem, da vrednost pridobitve ne preseže 10.000 evrov).

V drugem poglavju (Davčni zavezanci) je opredeljeno, da je zavezanec za davek na dodano vrednost vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.Državni organi so vključeni v sistem DDV v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali transakcij, ki se sicer opravljajo na trgu. Definicija davčnih zavezancev se v zakonu ni spremenila.

Na novo je dodana določba glede pogoja neodvisne dejavnosti, ki iz definicije davčnih zavezancev izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca, kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

V tretjem poglavju (Obdavčljive transakcije), v zvezi z opredelitvijo obdavčljivih transakcij, delimo transakcije v tri kategorije – blago, ki se dobavi, blago, ki se pridobi iz druge države članice ter storitve, ki se opravijo.

V tem poglavju je opredeljena dobava blaga in transakcije, ki se za namene DDV štejejo kot dobava blaga. Spremenjena je definicija izraza »dobava blaga«, ki povzema določbo člena 5(1) Šeste direktive, po kateri dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu.

Poleg redakcijskih popravkov besedila, je izključenih nekaj nepotrebnih določb, in sicer 5. in 9. točka drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, ki pojasnjujeta, da je dobava blaga tudi razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe, vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem ter skrbnikom ter zamenjava blaga.

Bistvena pa je izključitev 4. točke drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, ki določa, da za dobavo blaga šteje tudi prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. S to spremembo se tovrstne transakcije obravnavajo kot dobava storitev in ne več kot dobava blaga. Nadalje sta izključeni tudi 7. in 8. točka drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, saj sta posebej opredeljeni v 7. in 8. členu zakona (uporaba blaga za neposlovne namene in uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti).

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec od blaga, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi pa za namene opravljanja njegove dejavnosti (za lastno rabo), ali ga brezplačno odtuji ali pa ga uporabi za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, obračuna DDV pod pogojem, da je za to blago dana pravica do odbitka DDV.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, pa se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev pod določenimi pogoji ter dajanje daril manjših vrednosti, pri čemer je vrednost darila, ki se šteje za darilo manjše vrednosti iz pribl. 9,5 evrov povečana na 20 evrov.

Prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico se prav tako šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo. Določeni pa so primeri prenosa blaga, ki ne predstavljajo obdavčljive transakcije.

Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena pod pogojem, da se prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika.

Definicija pridobitve blaga znotraj Skupnosti je popravljena podobno, kot pri definiciji dobave blaga, pri čemer gre za pridobitev pravice do razpolaganja z blagom in ne za pridobitev lastninske pravice.

V tem poglavju so opredeljene še transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti, vključno s pridobitvami blaga za potrebe Nato sil, ki pa vsebinsko ne pomenijo spremembe od prej veljavnih rešitev.

V okviru opravljanja storitev je podana definicija opravljanja storitev in transakcije, ki se za namene DDV štejejo za opravljanje storitev, vendar pa ne pomenijo vsebinskih sprememb. Črtana je le določba glede zamenjave storitev, ki ni potrebna. V posebnem členu pa je opredeljena uporaba storitev za neposlovne namene. Iz prejšnje ureditve je povzeta tudi določba glede dobave storitev v svojem imenu in za račun druge osebe.

V četrtem poglavju (Kraj obdavčljivih transakcij) so določena pravila, ki se uporabljajo v zvezi z določitvijo kraja za opravljene dobave blaga, pridobitve blaga znotraj Skupnosti, opravljene storitve in za uvoz blaga.

Kraj dobave blaga je določen glede na to, ali gre za dobavo blaga brez prevoza, s prevozom, na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih ali pa za dobavo blaga preko distribucijskih sistemov. Pravila za določitev kraja dobave blaga so povzeta po trenutni ureditvi.

Pri dobavi blaga brez prevoza je kraj opravljene dobave kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava, v primeru dobave blaga s prevozom pa kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga. Izjeme so določene v primerih, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi ter v primerih instalacije oziroma montaže blaga. Posebna pravila so določena v primerih t.im. prodaj na daljavo, ki se opravijo končnim potrošnikom.

Za kraj dobave blaga na krovu plovila, zrakoplovov ali na vlakih se med prevozom potnikov znotraj Skupnosti šteje kraj, kjer se prevoz potnikov začne.

Pri dobavah blaga preko distribucijskih sistemov se za kraj dobave plina ali električne energije za nadaljnjo prodajo šteje kraj, kjer ima sedež preprodajalec, pri končni potrošnji pa kraj, kjer se plin ali elektrika dejansko porabita.

Po splošnem pravilu se za kraj opravljene pridobitve blaga znotraj Skupnosti šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki je nabavila blago. Prenos kraja obdavčitve na pridobitelja v drugo državo članico je možen le v primeru, če je pridobitelj identificiran za namene DDV v drugi državi članici, razen v primeru, ko dokaže, da je pridobljeno blago uporabil za kasnejše dobave in je izpolnil obveznosti za predložitev rekapitulacijskega poročila in je kot plačnik DDV določen prejemnik blaga.

Kraj opravljanja storitev se po splošnem pravilu določa glede na sedež davčnega zavezanca, ki storitev opravi. Posebna pravila so določena za določitev kraja opravljanja storitev posrednikov, storitev, ki so povezane z nepremičninami, storitev povezane s prevozom blaga, storitev s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih prireditev, pomožnih prevoznih storitev in storitev cenitve premičnin in dela na nepremičninah. Posebej so navedene storitve, pri katerih se lahko uporabi načelo obrnjene davčne obveznosti. Pravila za določitev kraja opravljenih storitve so enaka pravilom, ki so bila že prej v veljavi, prav tako je v zakon vključena enaka rešitev glede določitve kraja uvoza blaga.

V petem poglavju (Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV) je uveljavljeno temeljno izhodišče, po katerem obveznost obračuna DDV nastane, ko nastane obdavčljiv dogodek, t.j, ko je blago dobavljeno oz. so storitve opravljene, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti oz., ko je blago uvoženo.Določbe tega poglavja povzemajo rešitve prejšnjega zakona.

Nastanek obdavčljivega dogodka je natančneje določen v primerih, ko se izdajajo zaporedni obračuni, v primerih avansnih plačil, primerih, ko račun ni izdan in drugih primerih.

Pri dobavah blaga v drugo državo članico oziroma pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti je nastanek obveznosti obračuna DDV vezan na 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. V primerih, ko je račun izdan pred potekom navedenega roka, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa.

V primeru uvoza blaga nastane obveznost obračuna DDV, ko je blago uvoženo. Če je blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko nastane obdavčljivi dogodek za te dajatve in s tem obveznost obračuna teh dajatev. Rešitve za nastanek obveznosti obračuna DDV od uvoza blaga ne odstopajo od že uveljavljenih v prejšnjem zakonu.

Šesto poglavje (Davčna osnova) povzema rešitve za določitev davčne osnove iz prej veljavnega zakona, torejje osnova za obračun DDV vedno celotno plačilo, ki je bilo zaračunano za dobavo blaga ali storitev.

Osnova za obračun DDV je plačilo dobavitelja za opravljeno dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Davčno osnovo povečujejo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški (provizije, stroški pakiranja, prevoza idr., ki jih dobavitelj zaračuna), razen DDV.Iz davčne osnove so izključeni določeni popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika.

Določeni so tudi posebni primeri za določitev davčne osnove, vključno z določitvijo davčne osnove pri uvozu blaga, kjer se tudi za namene DDV upošteva carinska vrednost, kot je določena s carinskimi predpisi Skupnosti.

Pri pridobivanju blaga znotraj Skupnosti se davčna osnova določa na enak način kot za dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije.

V posebnem členu so opredeljene določbe glede spremembe in popravka davčne osnove zaradi vračila, preklica naročila, neplačila in znižanja cene po opravljeni dobavi ter pri uvozu blaga. Za izračun davčne osnove, ki je določena v tuji valuti, je predpisan menjalni tečaj za preračun vrednosti tuje valute v domačo valuto. Določeno je tudi, da se stroški vračljive embalaže ne vštevajo v davčno osnovo.

Z zakonom je v sedmem poglavju (Stopnja DDV) splošna stopnja določena v višini 20 %, ki je določena v odstotku od davčne osnove in je enaka za dobave blaga in storitev. Po tej stopnji se DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga in storitev, pridobitev blaga znotraj Skupnosti in uvoza blaga, razen od dobav, za katere je določena nižja stopnja oz. oprostitev plačila DDV.

Ohranjena je tudi znižana stopnja DDV v višini 8, 5 %, pri čemer je predlagatelj izhajal iz obsega kategorij blaga in storitev, ki so bile že po prejšnjem zakonu o davku na dodano vrednost obdavčene z nižjo stopnjo DDV in sicer: hrana, žive živali, semena, rastline in primesi, ki so namenjene za pripravo hrane; dobava vode; zdravila, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito; medicinska oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo; prevoz oseb in njihove osebne prtljage; knjige, časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv); vstopnine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve; avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov; dobava določenih umetniških predmetov, zbirk in starin; stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili; živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanjem prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte; uporaba športnih objektov; storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je z njimi neposredno povezan in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev; storitve javne higiene.

V osmem poglavju (Oprostitve DDV) so vključene naslednje kategorije oprostitev, in sicer:

  • oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, verske skupnosti, šport in športna vzgoja, kultura,....);
  • oprostitve za določene druge dejavnosti (zavarovalne in pozavarovalne transakcije; najem oz. zakup nepremičnin, razen kratkotrajnega najema, najema parkirišč, najema osnovnih sredstev in najema strojev; finančne storitve, dobava znamk, igre na srečo; dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, razen novogradenj oz. novovseljenih; dobava zemljišč, dobava zlata banki Slovenije),ohranja se pravica do izbire obdavčitve transakcij v zvezi z nepremičninami;
  • oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti, kjer so predpisane:
    • oprostitve v zvezi z dobavami blaga znotraj Skupnosti (dobave blaga v drugi državi delujočim kategorijam prejemnikov, dobave novih prevoznih sredstev in trošarinskih izdelkov ter dobava v obliki prenosa blaga v drugo državo članico so pod zakonsko določenimi pogoji oproščene plačila DDV);
    • dobave blaga, za katere ne velja oprostitev (dobave blaga, ki jih opravijo mali davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 94. členom zakona, dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV, dobave blaga, ki so obdavčene po posebni ureditvi za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine ali posebno ureditvijo za prodaje na javni dražbi);
    • oprostitve v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Skupnosti (ob zakonsko natančneje določenih pogojih velja v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Skupnosti oprostitev plačila DDV, kadar bi za dobavo oziroma uvoz takega blaga veljala oprostitev oziroma bi bil pridobitelj upravičen do vračila celotnega DDV ter v primerih, ko pridobitev opravi v drugi državi identificiran zavezanec brez sedeža v Sloveniji);
    • oprostitve za določene prevozne storitve (na ali z otokov, ki so del avtonomnega področja Azorov in Madeire in med temi otoki ter mednarodni prevoz potnikov);
  • oprostitve pri uvozu (ob zakonsko natančneje določenih pogojih je plačila DDV oproščena sprostitev blaga v prost promet, katerega dobava bi bila sicer oproščena plačila DDV ter z določenimi izjemami in ob določenih pogojih uvoz pošiljk neznatnih vrednosti, poslanih neposredno iz tujine; rabljenega osebnega premoženja; predmetov pripadajočih osebi, ki se seli v Slovenijo zaradi sklenitve zakonske zveze; predmetov pridobljenih z dedovanjem; učnih pripomočkov; blaga v osebni prtljagi potnika; nekomercialnega blaga v brezplačno poslanih pošiljkah; častnih odlikovanj in nagrad; izdelkov namenjenih nekomercialnim medicinskim ali znanstvenim namenom; blaga za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim pomoči oz. žrtvam naravnih in drugih nesreč ter vojn; predmetov za potrebe gibalno ali senzorno oviranih oseb ter oseb z motnjo v duševnem razvoju; določene opreme, ki jo uvozi oseba, ki opravlja dejavnost; določenih proizvodov izvirajočih iz poljedelstva oziroma živinoreje iz obmejnega območja sosednje države; vzorcev blaga neznatne vrednosti; tiskovin in reklamnega materiala; blaga, namenjenega uporabi na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi oziroma preizkušanju, preiskovanju ali testiranju; predmetov in dokumentov, povezanih s pridobitvijo ali varstvom pravic intelektualne lastnine; turistično informativne dokumentacije; dokumentov, ki se pošiljajo državnim organom; materiala potrebnega za natovarjanje ter zavarovanje blaga med transportom; goriva in maziva v rezervoarjih; materiala za postavitev, vzdrževanje ali okrasitev spominskih obeležij, grobov ali pokopališč vojnih žrtev iz drugih držav ter krst, žar in spremljajočih artiklov; uvoz blaga s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti; uvoz v državo članico, ki ni namembna država članica;ponovno uvoženo blago; uvoz določenih kategorij blaga v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, s strani mednarodnih organizacij, pogodbenic Severnoatlantske zveze, izvajalcev morskega ribolova, Banke Slovenije, zemeljskega plina, električne energije; storitve v zvezi z uvozom blaga;
  • oprostitve pri izvozu (ob zakonsko natančneje določenih pogojih je oproščen izvoz blaga, ki ga opravijo prodajalec oziroma oseba za njegov račun ter kupec brez sedeža v Sloveniji; izvoz pooblaščenim organizacijam za namene človekoljubnih, dobrodelnih dejavnosti ali dejavnosti poučevanja; izvoz storitev, opravljenih na premičninah, pridobljenih ali uvoženih zaradi opravljanja teh storitev v Skupnosti; opravljanje nekaterih storitev neposredno povezanih z izvozom ali uvozom blaga v smislu carinskih postopkov in davčnih skladišč);
  • oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom (ob zakonsko natančneje določenih pogojih velja oprostitev plačila DDV za transakcije povezane z dobavo, najemom in popravilom določenih kategorij plovil in zrakoplovov ter za oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe zadevnih plovil in zrakoplovov);
  • oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam (dobave blaga in storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, mednarodnim organizacijam, za potrebe pogodbenic Severnoatlantske zveze ter dobava zlata centralnim bankam so pod zakonsko določenimi pogoji oproščene plačila DDV);
  • oprostitve za storitve posrednikov (plačila DDV so pod zakonsko natančneje določenimi pogoji oproščene tudi storitve, ki so del transakcij iz sklopa oprostitev pri izvozu, oprostitev v zvezi z mednarodnim prevozom, oprostitev v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz in del transakcij, opravljenih izven Skupnosti, v primeru, ko jih opravljajo posredniki - z izjemo potovalnih agentov za storitve, opravljene v drugih državah članicah - delujoči v imenu in za račun drugih oseb.
  • oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem, kjer se ohranjajo oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih skladiščih, nova pa je uvedba sistema davčnih skladišč, ki bodo delovala podobno kot carinska skladišča, z razliko, da se bo v davčnih skladiščih lahko hranilo blago, pridobljeno iz drugih držav članic EU oziroma blago, ki je namenjeno dobavi v druge države članice. Z vnosom blaga v davčno skladišče se bo odložil nastanek obveznosti za obračun DDV do trenutka iznosa blaga iz davčnega skladišča.

V devetem poglavju (Odbitek DDV) je opredeljen trenutek nastanka pravice do odbitka vstopnega DDV, ki je vezan na trenutek nastanka obveznosti obračuna DDV. Davčni zavezanec lahko odbije DDV v tistem davčnem obdobju, ko je prejel blago oziroma mu je opravljena storitev, če razpolaga z računom oziroma carinsko deklaracijo.

Prejšnja ureditev uveljavljanja odbitka DDV se z novim zakonom ni spremenila. Obseg pravice do odbitka DDV je vezan na primere, ko davčni zavezanec uporabi blago in storitev za namene svojih obdavčenih transakcij in določenih oproščenih transakcij ter v primeru občasne dobave novega prevoznega sredstva v drugo državo članico.

Davčni zavezanec, ki opravlja hkrati obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek DDV, ki si ga sme odbiti, z odbitnim deležem, ki se lahko določi za vse transakcije ali pa ločeno za vsako področje dejavnosti ob zagotavljanju ustreznega knjigovodstva.

Zakon ohranja že uveljavljene omejitve pravice do odbitka DDV z izjemo taksistov, ki imajo po novem pravico do odbitka vstopnega DDV od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji. Zakon določa še pogoje, ki jih morajo davčni zavezanci izpolnjevati za uveljavljanje pravice do odbitka DDV.

V primeru, ko je znesek odbitka vstopnega DDV višji ali nižji od tistega, do katerega je davčni zavezanec upravičen in če se spremenijo dejavniki, ki se merodajni za odbitek vstopnega DDV (odpoved nakupov in znižanje cene), je potrebno prvotni odbitek popraviti. V 68. členu zakona je vključena nova določba, po kateri ni potrebno popraviti odbitka vstopnega DDV v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter dajanje daril manjše vrednosti ali vzorcev.

Pri popravku odbitka DDV pri osnovnih sredstvih je na novo določeno, da se popravek razporedi na obdobje 5 let za osnovna sredstva, razen nepremičnin, za katere se obdobje popravka odbitka DDV razporedi na 20 let. Letni popravek se določi v višini 1/5 oz. 1/20 zneska DDV, zaračunanega na osnovna sredstva. Pri prodaji osnovnih sredstev v obdobju popravka se šteje kot da se osnovno sredstvo uporablja za ekonomsko dejavnost davčnega zavezanca do konca obdobja popravka.

Popravek odbitka se mora opraviti tudi na podlagi odločitve carinskega organa, na novo pa je v 72. členu zakona vključen tudi popravek na podlagi odločitve davčnega organa, če prejemnik blaga ali storitev plača naknadno obračunani DDV svojemu dobavitelju.

Pri vračilu DDV je posebej opredeljeno vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji in vračilo DDV v potniškem prometu.

Pri vračilu DDV na podlagi obračuna DDV je na novo določeno, da se presežek DDVna podlagi obračuna DDV davčnemu zavezancu (ki ni pretežni izvoznik oz. pretežno ne dobavlja blago znotraj Skupnosti) na njegovo zahtevo vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV neodvisno od višine zneska presežka DDV. Po prejšnji ureditvi je bilo vračilo oziroma pravica do vračila odvisna od minimalnega zneska zahtevka za vračilo, ki je predpisano za posamezno davčno obdobje. Za pretežne izvoznike se ohranja rok za vračilo 30 dni.

Pogoji za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji se z novim zakonom ne spreminjajo. Prav tako se ohranja pogoj vzajemnosti, po katerem je pravica do vračila priznana samo davčnim zavezancem s sedežem v tistih državah zunaj Skupnosti, v katerih imajo davčni zavezanci s sedežem v Sloveniji pravico do vračila DDV.

Enaki ostajajo tudi pogoji za uveljavljanje vračila DDV v potniškem prometu, po katerih lahko tuja fizična oseba, ki kupi blago v Sloveniji in ga iznese v osebni prtljagi na območje izven Skupnosti, uveljavi vračilo plačanega davka na dodano vrednost.

V desetem poglavju (Obveznosti davčnih zavezancev in določenih oseb, ki niso davčni zavezanci) so obveznosti davčnih zavezancev razdeljene v sedem kategorij – obveznost plačila, identifikacija, izdajanje računov, knjigovodstvo, obračun DDV, rekapitulacijsko poročilo in obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu.

DDV je dolžan plačati vsak davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, lahko pa je DDV dolžna plačati tudi druga oseba, kot je to določal že prej veljavni zakon. DDV je potrebno plačati najkasneje na zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Izjeme so predpisane za pridobitev novega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, ki ni identificirana za namene DDV, ki mora plačati DDV na podlagi odločbe davčnega organa ter v primeru uvoza, ko se DDV plača kot, da bi bil uvozna dajatev oziroma se plača preko obračuna DDV, če ima dovoljenje davčnega organa.

Vsaka oseba mora davčnemu organu sama prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, ter tudi vsakršno spremembo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Ob prijavi davčni zavezanec predloži tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke, razen davčnega zavezanca, ki je oproščen obračunavanja DDV po posebni ureditvi za male davčne zavezance. Davčni organ mora z identifikacijsko številko za DDV identificirati vsakega davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali storitve na ozemlju Slovenije in ima pravico do odbitka vstopnega DDV oziroma vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki opravi pridobitev blaga znotraj skupnosti, ki je predmet obdavčitve v Sloveniji. Identifikacija za namene DDV davčnemu zavezancu preneha s predložitvijo zahtevka davčnega zavezanca ali pa po uradni dolžnosti.

Vsak davčni zavezanec mora izdati račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, račun pa lahko v imenu in za račun davčnega zavezanca izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba ob predpisanih pogojih.Pri obveznih podatkih na računu v primeru oprostitve ali če mora plačati DDV kupec ali naročnik, kot tudi v primerih uporabe posebne ureditve za potovalne agencije ali uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, je dodano sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive, kar pomeni, da se davčnim zavezancem po novem ni več potrebno sklicevati izključno na določbo našega zakona.

Pri poenostavljenih računih, ki jih davčni zavezanec izdaja na ozemlju Slovenije drugim osebam kot so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, je dodan podatek o količini in vrsti blaga oziroma obsegu in vrsti storitev. Dodatni podatek ne pomeni dodatne obveznosti za davčne zavezance, saj se ti podatki na računu navajajo že z vidika varstva potrošnikov, da je potrošnikom omogočeno preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma storitev.

V okviru posebnih določb glede izdaje računov (valuta zneska DDV in elektronski računi) je v zvezi s pošiljanjem elektronskih računov po novem omogočeno tudi pošiljanje elektronskih računov preko elektronsko izmenjavo podatkov (EDI). Takšen način pošiljanja računov je po Šesti direktivi obvezujoč.

Davčni zavezanci lahko po novem vse informacije za izračun davčne obveznosti zagotavljali v svojem knjigovodstvu. Tako jim po novem ni več potrebno voditi knjige izdanih računov, knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti in za promet blaga v drugih državah članicah, knjige prejetih računov, knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti in posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga. Posebej pa morajo še naprej voditi evidenco o določenih prenosih blaga v drugo državo članico ter evidenco prejetega blaga od davčnega zavezanca iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem blagu.

Rok hrambe za izdane in prejete račune ostaja 10 let, za račune v zvezi z nepremičninami pa 20 let. Za kraj hrambe je predpisano ozemlje Slovenije, v primeru elektronskih računov z on-line dostopom pa je kraj hrambe lahko tudi zunaj ozemlja Slovenije. Z novim zakonom se tako ohranjajo že uveljavljena pravila glede rokov in kraja hrambe računov.

V zvezi z obračunom DDV so predpisani primeri, kdaj je potrebno predložiti obračun DDV ter rok za predložitev obračuna DDV, ki je usklajen z rokom za plačilo DDV. Ureditev predložitve obračuna DDV ne odstopa od uveljavljene ureditve v prejšnjem zakonu.

Za davčno obdobje je v splošnem določen koledarski mesec. Glede na višino doseženega obdavčljivega prometa blaga in storitev je davčno obdobje lahko tudi koledarsko trimesečje. Odpravljeno je polletno davčno obdobje, kar pomeni, da so davčni zavezanci, ki so po prejšnji ureditvi izpolnjevali obveznosti iz naslova DDV za koledarsko polletje, postali trimesečni davčni zavezanci. Zaradi povišanja zgornjega vrednostnega limita iz 20.000.000 na cca. 50.000.000 tolarjev (210.000 evrov) pa nekateri davčni zavezanci, ki so po prej veljavni ureditvi obračunavali DDV za koledarski mesec, po novem obračune DDV sestavljajo za trimesečno obdobje. Zaradi navedenih razlogov se povečuje število trimesečnih davčnih zavezancev.

Davčni zavezanci, ki dobavljajo blago osebam, identificiranim za namene DDV, v drugo državo članico, morajo davčnemu organu predložiti še rekapitulacijsko poročilo, ki se po prejšnjem zakonu imenuje kvartalno poročilo in se ne spreminja. Sestavi se za vsako koledarsko trimesečje, predloži pa do 10. dne drugega meseca, ki sledi koledarskemu trimesečju.

V tem poglavju je urejena tudi obdavčitev za blago, ki se v Slovenijo uvaža iz tretjih ozemelj oziroma izvaža iz Slovenije na eno od tretjih ozemelj. Davčni zavezanec v teh primerih vse formalnosti opravi pri pristojnem carinskem organu.

V enajstem poglavju (Posebne ureditve) so zaradi specifičnosti posameznih področij predpisane posebne ureditve (oprostitev izpolnjevanja določenih obveznosti, drugačna določitev davčne osnove, posebnosti pri odbitku vstopnega DDV in izračunu davčne obveznosti in druge posebnosti), in sicer:

  • posebna ureditev za male davčne zavezance
  • posebna ureditev za kmete
  • posebna ureditev za potovalne agencije
  • posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
  • posebna ureditev za investicijsko zlato
  • posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci.

Po posebni ureditvi za male davčne zavezance je predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance do praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov, kar predstavlja povišanje prej veljavnega praga iz zakona o davku na dodano vrednost, ki je znašal približno 20.800 evrov. Na novo je določena definicija obdavčljivega prometa, ki se mora upoštevati pri presoji o tem, ali gre za malega davčnega zavezanca, ki je lahko oproščen obračunavanja DDV in izpolnjevanja drugih obveznosti iz naslova DDV. Definicija iz pojma obdavčljivega prometa, za razliko od veljavnega zakona o davku na dodano vrednost, izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

Sprememba definicije prometa bo vplivala na zmanjšanje števila davčnih zavezancev, predvsem pa predlagana sprememba pomeni poenostavitev poslovanja tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s katero davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV (na primer. šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije).

Načelna oprostitev obračunavanja DDV je določena tudi za kmete, ki dobavljajo blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini do višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.

S posebno ureditvijo za kmete se ureja posebna shema uveljavljanja vračila DDV za kmete, ki se uveljavlja kot pravica do pavšalnega nadomestila v višini 4%, pod pogojem, da predstavnik kmečkega gospodinjstva dobavlja blago in storitve davčnim zavezancem, ki morajo plačevati DDV po zakonu o davku na dodano vrednost. Ti davčni zavezanci morajo upravičencem do pavšalnega nadomestila dodatno priznati pavšalno nadomestilo po predpisani stopnji, ki pa si ga lahko priznajo kot odbitek DDV. Takšna ureditev velja tudi v primeru dobave blaga in storitev davčnim zavezancem v drugo državo članico z razliko, da kupec odbitek DDV uveljavlja na način vračila DDV.

Ureditev obračunavanja in plačevanja DDV za potovalne agencije je urejena v posebni ureditvi za potovalne agencije, ki delujejo v svojem imenu, pri tem pa uporabljajo blago in storitve drugih davčnih zavezancev. Vse transakcije, ki jih potovalna agencija opravi potniku, se štejejo za enotno storitev potniku. Potovalne agencije DDV plačujejo od razlike v ceni, nimajo pa pravice do odbitka vstopnega DDV, niti pravice do vračila DDV.

Posebna ureditev je predvidena tudi za obdavčevanje rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin, in sicer za primere, ko dobave tega blaga opravi obdavčljivi preprodajalec oziroma se to blago prodaja na javni dražbi. Preprodajalec lahko obračunava DDV od razlike v ceni, če blago kupi od točno določenih oseb, vendar pa pri nabavi nima pravice do odbitka vstopnega DDV, na izdanih računih pa ne sme posebej izkazovati DDV. Pri prodaji blaga na javni dražbi organizator prodaje obračuna DDV od razlike med ceno blago, doseženo na javni dražbi in zneskom provizije, ki jo ali jo bo pridobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega principala. Na novo pa je za organizatorja prodaje določeno, da mora v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah izkazovati zneske, ki jih je ali jih bo prejel od kupcev blaga in zneske, ki jih je ali jih bo vrnil prodajalcem blaga.

S posebno ureditvijo za obdavčitev investicijskega zlata je pod določenimi pogoji predpisana oprostitev plačila DDV za takšno zlato, vendar imajo davčni zavezanci pravico, da se odločijo, da bodo svoje dobave obravnavali kot obdavčene dobave. V tem primeru lahko uveljavljajo tudi pravico do odbitka.

Posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve se uporablja za vse elektronsko opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Skupnosti in tudi drugače ni zavezan identifikaciji za namene DDV v Skupnosti, opravi končnim potrošnikom. Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, ob predložitvi posebnega obračuna DDV na poseben račun davčnega organa, ki nato nakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV.

Po posebni ureditvi obračunavanja DDV po plačani realizaciji se DDV obračunava in plačuje na podlagi prejetih plačil za opravljanje dobav blaga in storitev. Uporabljajo jo lahko tisti davčni zavezanci, katerih vrednost obdavčenega prometa ne preseže 208.000 evrov (brez DDV). Iz posebne ureditve po plačani realizaciji so izvzeti uvoz in izvoz blaga ter pridobitve in dobave blaga znotraj Skupnosti in nekatere druge dobave ter računi, ki so bili izdani, preden je bila opravljena dobava blaga oziroma storitev. Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na trenutek izvršitve plačila.

Uporaba posebne ureditve po plačani realizaciji je prostovoljna, prenehanje posebne ureditve pa je prostovoljno ali obvezno v posebej navedenih primerih. Pri prenehanju posebne ureditve po plačani realizaciji mora davčni zavezanec izkazati in plačati ves DDV od dobav blaga in storitev, za katere je DDV obračunaval po tej ureditvi, vendar plačila za te dobave še ni prejel, z upoštevanjem odbitka DDV.

Z vidika administrativnih obveznosti je za davčne zavezance, ki uporabljajo posebno ureditev po plačani realizaciji določena obveznost poročanja o izdanih računih, ki niso plačani do 31. decembra tekočega leta.

V dvanajstem poglavju (Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV) je določena pristojnost davčnega oziroma v nekaterih primerih carinskega organa za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in zakonom, ki ureja davčno službo.

V trinajstem poglavju (Kazenske določbe) so določene sankcije za kršitev določb iz zakona. Zneski globe se, zaradi prehoda nacionalne tolarske valute na evro, navajajo v evrih. Določajo se tudi primeri sankcioniranja za t.im. hude prekrške, glede na višino povzročene škode oziroma višino pridobljene protipravne premoženjske koristi ali storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti. Zakon določa, da se sme storilca kaznovati strožje, s trikratnikom splošno zagrožene višine globe.

Za prekrške, ki so glede na višino povzročene škode storjeni v kvalificirani, hujši obliki, zakon določa rok, ki je daljši od splošnega zastaralnega roka za prekrške.