Natisnjeno s strani Racunovodja.com
E-Seminarji >> (Arhiv) DDV Sestavljenka (od 27.06.2007 do 31.12.07) >> VI. DAVČNA OSNOVA >>

38. člen ZDDV-1– Uvoz blaga

Kazalo

38. člen ZDDV-1– Uvoz blaga

I. Vsebina zakona

(1) Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi Skupnosti.

(2) V davčno osnovo se vštevajo, če niso že všteti:

a) trošarine in drugi davki, prelevmani in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;

b) postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

(3) »Prvi namembni kraj« iz točke b) drugega odstavka tega člena pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če tak kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi članici uvoza.

(4) V davčno osnovo se ne vštevajo:

a) cenovni popusti za predčasno plačilo;

b) cenovni popusti in rabati, odobreni naročniku in obračunani v trenutku uvoza.

(5) Pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo iz Skupnosti na oplemenitenje, potem, ko je bilo zunaj Skupnosti popravljeno, predelano, obdelano oziroma obnovljeno, je davčna osnova iz prvega odstavka tega člena vrednost popravila, predelave, obdelave oziroma obnove, določena v skladu s carinskimi predpisi.

II. Komentarji

II.a Komentar k 38. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu je določena davčna osnova pri uvozu blaga, kaj je vključeno v davčno osnovi in katerih elementov davčna osnova ne vključuje ter davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje.

Za določitev davčne osnove pri uvozu blaga se tudi za namene DDV upošteva carinska vrednost kot je določena s carinskimi predpisi Skupnosti. V davčno osnovo pri uvozu blaga morajo biti vključeni tudi davki, razen DDV, trošarine, prelevmani in druge dajatve ter postranski stroški, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza in pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če so ti stroški znani v času uvoza blaga. V davčno osnovo pa se ne vključujejo znižanja cen, popusti in rabati.

Pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo iz Skupnosti na oplemenitenje, je davčna osnova vrednost storitve (popravila, predelave, dodelave, obnove) v skladu s carinskimi predpisi.

II.b Komentar avtorice

Določitev davčne osnove pri uvozu blaga je v Direktivi Sveta 2006/112/ES obravnavana v 86.-88. členu (11. člen (B) Šeste direktive).

Komentar k 3. odstavku 38. člena tega zakona:

S 3. odstavkom 38. člena se rešuje možen izjemen primer, kako ravnati v primeru, ko bi stroške dobave blaga morali všteti v davčno osnovo za obdavčitev blaga, prvi namembni kraj v Sloveniji pa v prevoznih listinah ni določen. V tem primeru zakon določa fikcijo, da se kot prvi namembni kraj v državi šteje kraj, kjer se blago prvič po uvozu v Slovenijo pretovarja ali raztovarja. Davčno osnovo pri uvozu blaga sestavljajo tudi postranski stroški (na primer prevozni stroški), ki nastanejo po vnosu blaga na ozemlje Skupnosti, in sicer do naslednjega namembnega kraja, vendar le če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

Komentar k 5. odstavku 38. člena tega zakona:

V 5. odstavku 38. člena je določen način določanja davčne osnove pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo v tujino zaradi oplemenitenja. V takšnem primeru je davčna osnova vrednost popravila, predelave, obdelave ali obnove določena skladno s carinskimi predpisi. Zaradi enotnega obravnavanja blaga v davčnih in carinskih predpisih je potrebno uporabiti enaka pravila vrednotenja pri določitvi davčne osnove kot pri določitvi carinske vrednosti.

Pristojnosti pri izvajanju carinske politike so prenesene na evropske institucije, kljub temu pa ostajajo nekatera področja, na katerih imajo države članice možnost nacionalne ureditve. Zato je tudi Slovenija (poleg drugih držav EU) določena področja bolj podrobno uredila oziroma sprejela predpis za področja, ki niso v pristojnosti Skupnosti, in sicer v nacionalnem carinskem predpisu, ki je poimenovan Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske Skupnosti. V omenjenem zakonu so urejena naslednja področja: npr. zastopanje pred carinskimi organi, način izvajanja carinskega nadzora, pristojnosti carinskih organov, ukrepi pri varstvu intelektualne lastnine, zaseg in prodaja blaga, področje prekrškov itd.

Temelje evropske carinske politike predstavljajo naslednji predpisi:

Veljavno zakonodajo najdemo v uradnem listu EU v tiskani obliki, pa tudi na spletnih naslovih, ki jih navajamo v nadaljevanju:

Pogodbe o ES

europa.eu.int

Veljavna zakonodaja ES

europa.eu.int

Carinska unija

europa.eu.int

Prevedena zakonodaja ES

europa.eu.int

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (42. in 43. člen)

42. člen- P (Davčna osnova pri uvozu blaga)

(1) V skladu z b) točko drugega odstavka 38. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.

(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(3) Če je bilo blago med carinskim skladiščenjem predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja po odložnem sistemu, za pridobljene proizvode pa nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 38. člena ZDDV-1 za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.

(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga, medtem ko je blago v prosti coni, pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(6) Če je bilo blago v času, ko je bilo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih postopkov in ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(7) V skladu z drugim in četrtim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.

(8) Določbe tega člena, ki se nanašajo na določanje davčne osnove za blago v prosti coni, se smiselno uporabljajo tudi za blago v prostih skladiščih.

(9) Če so storitve, ki se opravijo na neskupnostnem blagu, medtem ko je blago v prostem skladišču, v prosti coni ali v carinskem skladišču, oproščene plačila DDV v skladu s 57. členom ZDDV-1, deklarant, ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena, ne more zahtevati, da se vrednost teh storitev izključi iz davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.

43. člen- P (Davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)

(1) V skladu s petim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.

(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz petega odstavka 38. člena ZDDV-1 za obračun DDV od uvoza blaga.

(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in četrti odstavek 38. člena ZDDV-1.

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

Ni pojasnil DURS in MF ter slovenske sodne prakse.

Sodna praksa k 11. členu (B) Šeste direktive (11. člen-Davčna osnova), npr.:[1]

11                        Case 324/82 (Commission/Belgium)

                            Case 391/85 (Commission/Belgium)

                            Case C-131/91 (‘K’-Line)

                            Case C-10/92 (Balocchi)

                            Case C-308/96 (Howden Court Hotel)

                            Case C-94/97 (Howden Court Hotel II)

11B                      Case 39/85 (Bergères-Becque)

                            Case C-62/93 (BP Soupergaz)

                            Case C-228/98 (Dounias)

                            Case C-305/03 (Commission/UK)

                            Case C-41/04 (Levob)

                            Case C-491/04 (Dollond)

11B(3)(a)             Case 47/84 (Schul 2)


[1] Določitev davčne osnove pri uvozu blaga je v Direktivi Sveta 2006/112/ES obravnavana v 86.-88. členu (11. člen (B) Šeste direktive).