Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke
Razširi 

6 Ohranjanje osnovnega kapitala

Pri posojilih med povezanimi osebami je potrebno biti pozoren tudi na pravilo 495. člena Zakona o gospodarskih družbah[11] (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa pravilo ohranjanja osnovnega kapitala. Pravilo sicer ni davčno, je pa njegovo poznavanje pomembno, da se pravna oseba in njena odgovorna oseba ne znajdeta v neželenem prekršku.

Prvi odstavek 495. člena ZGD-1 določa: »Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona (t.j. znesek minimalno zahtevanega zakonskega osnovnega kapitala pri d.o.o., kar znaša 7.500 EUR), se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Posojilo družbe iz prejšnjega stavka ter drug pravni posel, s katerim se doseže enak učinek, je ničen.«

Zgoraj navedeno zakonsko pravilo je v ZGD-1 prišlo na podlagi novele ZGD-1I, ki je stopila v veljavo 8.8.2015, na podlagi prehodne določbe novele ZGD-1I (105. člen novele ZGD-1I) pa se je pričelo uporabljati z enoletnim zamikom, torej 8.8.2016.

In kaj navedeno pravilo določa oziroma kako ga je potrebno razumeti?

Prvi stavek prvega odstavka 495. člena določa, da se družbenikom ne sme izplačati premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv. V tem delu je važen celotni osnovni kapital družbe, kot je razviden iz npr. akta o ustanovitvi pri enoosebnih d.o.o. ali iz družbene pogodbe pri več-osebnih d.o.o. Vendar iz tega premoženja družbe (premoženja, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala družbe in vezanih rezerv), za namen razumevanja tega prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1, ni potrebno izločiti morebitnih posojil, ki jih je družba dala svojim družbenikom oz. poslovodnim osebam ali njihovim družinskim članom oziroma pravnim osebam, v katerih bi te osebe ločeno ali povezano imele najmanj 10 % upravljavskih pravic. Za namen razumevanja prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 v to premoženje sodijo tudi terjatve družbe do teh oseb iz naslova danih posojil tem osebam.

Paziti pa je potrebno na drugi stavek prvega odstavka 495. člena ZGD-1, ki pa določa, da se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ki ga zahteva zakon (t.j. 7.500 EUR), ne vštevajo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. To pa pomeni, da je potrebno pri teh posojilih vedno paziti, da ostalo premoženje družbe (ko se iz njega izločijo terjatve, ki jih ima družba do teh oseb iz naslova danih posojil) ni nižje od 7.500 EUR. Če bi bilo, bi bila takšna posojila nična in vsaka od strank takšne nične posojilne pogodbe bi morala vrniti kar je na takšni podlagi prejela. Hkrati pa ZGD-1 takšno ravnanje okvalificira kot prekršek, za katerega je predvidena denarna kazen. Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000 eurov srednja družba, z globo od 2.500 do 15.000 eurov majhna družba, z globo od 1.000 do 6.000 eurov pa mikro družba, če izplača družbenikom premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala. Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori takšen prekršek.

In kako se omenjeno pravilo razumeva na praktičnem primeru?

  1. Primer A (primer je izrecno poenostavljen zaradi lažjega razumevanja zakonskega pravila):

Novoustanovljena družba ima vplačan osnovni kapital v višini 20.000 EUR. Osnovni vložek je bil v celoti vplačan v denarju. Družba z družbenikom takoj po ustanovitvi sklene posojilno pogodbo na podlagi katere družbeniku posodi 5.000 EUR. Namesto 20.000 EUR denarja ima sedaj 15.000 EUR denarja ter 5.000 EUR terjatve do družbenika iz naslova danega posojila.

Za namen prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 je pravilo ohranjanja premoženja spoštovano – premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala, ki ga dejansko ima družba (t.j. 20.000 EUR), je v tem primeru ohranjeno, spremenilo je le »obliko«, in sicer iz denarja, v denar (v višini 15.000 EUR) ter terjatev iz naslova posojila (v višini 5.000 EUR).

Za namen tolmačenja drugega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 pa v tem primeru ravno tako lahko rečemo, da je spoštovano zakonsko pravilo. V tem delu je potrebno preveriti ali premoženje, ki je ostalo družbi, če se vanj ne všteva terjatev iz naslova posojila danega družbeniku (v višini 5.000 EUR), znaša vsaj 7.500 EUR. In v tem opisanem primeru je ta pogoj izpolnjen – družba ima še vedno »preostali« del denarja v višini 15.000 EUR.

V tem primeru torej pravilo prvega odstavka 495. člena ZGD-1 ni kršeno.

  1. Primer B (primer je izrecno poenostavljen zaradi lažjega razumevanja zakonskega pravila):

Novoustanovljena družba ima vplačan osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Osnovni vložek je bil v celoti vplačan v denarju. Družba z družbenikom takoj po ustanovitvi sklene posojilno pogodbo na podlagi katere družbeniku posodi 5.000 EUR. Namesto 7.500 EUR denarja ima sedaj 2.500 EUR denarja ter 5.000 EUR terjatve do družbenika iz naslova danega posojila.

Za namen prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 je pravilo ohranjanja premoženja spoštovano – premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala, ki ga dejansko ima družba (t.j. 7.500 EUR), je v tem primeru ohranjeno, spremenilo je le »obliko«, in sicer iz denarja, v denar (v višini 2.500 EUR) ter terjatev iz naslova posojila (v višini 5.000 EUR).

Za namen tolmačenja drugega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 pa v tem primeru pravilo ZGD-1 ni spoštovano. V tem primeru namreč premoženje, ki je ostalo družbi, če iz njega izločimo terjatev iz naslova posojila danega družbeniku (v višini 5.000 EUR), znaša le 2.500 EUR in torej ne dosega zakonsko zahtevanega minimalnega osnovnega kapitala (t.j. vsaj 7.500 EUR).

Zaradi tega je v tem primeru kršeno pravilo prvega odstavka 495. člena ZGD-1.

  1. Primer C (primer je izrecno poenostavljen zaradi lažjega razumevanja zakonskega pravila):

Družba je bila ustanovljena 1.10.2016. Ob ustanovitvi je družbenik vanjo vplačal osnovni kapital v višini 7.500 EUR v celoti v denarju. Družba da v letu 2019 svojemu družbeniku posojilo v višini 7.500 EUR.

Poleg zgornjih podatkov je potrebno v primerih družb, ki že nekaj časa poslujejo preveriti dejansko stanje kapitala družbe (upoštevajoč pravila bilančnega prava).

  • Če je npr. družba v letu 2016 imela vplačan osnovni kapital v višini 7.500 EUR ter ustvarila dobiček v višini 5.000 EUR, znaša za namen prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 premoženje družbe 12.500 EUR.
  • Če je družba v letu 2017 ustvarila 10.000 EUR dobička, ima konec leta 2017 osnovni kapital 7.500 EUR, preneseni dobiček iz leta 2016 5.000 EUR in tekoči dobiček leta 2017 10.000 EUR. Premoženje družbe tako znaša 22.500 EUR.
  • Če je družba v letu 2018 ustvarila izgubo v višini 12.000 EUR, se premoženje družbe zniža na 10.000 EUR.
  • Predpostavimo da je tekoče poslovanje v letu 2019 na pozitivni ničli.
  • Če družba da družbeniku v letu 2019 posojilo v višini 7.500 EUR znaša premoženje družbe za namen prvega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 (preverbo premoženja za ohranitev dejanskega osnovnega kapitala) še vedno 12.000 EUR – samo 7.500 EUR se spremeni iz npr. 5.000 EUR natečenih dobičkov in 2.500 EUR dela osnovnega kapitala (predpostavimo, da je bilo vse to v denarju) v terjatev do družbenika. V tem delu torej pravilo ZGD-1 ni kršeno.
  • Za namen drugega stavka prvega odstavka 495. člena ZGD-1 pa je potrebno preveriti ali vse preostalo premoženje družbe, po tem ko odštejemo dano posojilo družbeniku v višini 7.500 EUR, še vedno znaša vsaj 7.500 EUR (minimalno zakonsko zahtevan osnovni kapital za d.o.o.). In v opisanem primeru temu ni tako – po danem posojilu družbeniku znaša preostalo premoženje družbe le še 5.000 EUR, kar ne zadostuje minimalno zakonsko zahtevanemu znesku osnovnega kapitala za d.o.o. Zaradi navedenega bi se takšno posojilo štelo za nično in vsaka stranka bi morala vrniti kar je na podlagi takšne (nične) pogodbe prejela.
  • Če npr. v letu 2017 družba ne bi imela izgube (12.000 EUR) in bi poslovala s pozitivno ničlo in bi enako veljalo tudi za tekoče poslovanje v letu 2019, bi znašalo premoženje 22.500 EUR. V tem primeru bi bilo dno posojilo družbeniku v letu 2019, v višini 7.500 EUR, skladno tudi z drugim stavkom prvega odstavka 495. člena ZGD-1, saj bi preostalo premoženje (po tem ko je iz izračuna izločenih teh 7.500 EUR posojila) znašalo 14.500 EUR in bi tako presegalo zakonsko zahtevan osnovni kapital za d.o.o. V tem primeru pa bi bilo tako dano posojilo družbeniku skladno z veljavno zakonodajo.

 

Irena Kamenščak

 


[11] ZGD-1 - Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS)

Kazalo | 5 S.p. da posojilo družinskemu članu | 6 Ohranjanje osnovnega kapitala