Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 3. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1 – 1. obravnava

S tem členom je določeno, katere transakcije so predmet DDV, kaj se šteje za prevozna sredstva in katere pogoje morajo prevozna sredstva izpolnjevati, da se štejejo za nova prevozna sredstva, ko se mora obračunati DDV pri pridobitvi znotraj Skupnosti. Podana je tudi definicija trošarinskih izdelkov, ki so predmet DDV pri pridobitvi znotraj Skupnosti.

Določbe vključujejo besedilo iz prejšnjega 3., 3.a in 11.a (peti, šesti in sedmi odstavek) zakona z redakcijskimi popravki.

Predmet obdavčitve v Sloveniji so dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec dobavi oziroma opravi na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj Skupnosti, opravljene za plačilo in uvoz blaga. V zakonu je posebej izpostavljeno, da je predmet obdavčitve tudi pridobitev novih prevoznih sredstev, ki jih v Skupnosti pridobi katera koli oseba in pridobitev trošarinskih izdelkov, za katere nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji.

II.b Komentar avtorice

Komentar k celotnemu členu (2. člen Direktive Sveta 2006/112/ES):

1) V zvezi z vprašanji davčnega obravnavanja blaga in storitev, ki se plačujejo s sredstvi, zbranimi s prostovoljnimi prispevki načela delovanja sistema davka na dodano vrednost ne dopuščajo različnega davčnega obravnavanja blaga in storitev glede na to, s kakšnimi sredstvi se to blago oziroma storitve plačujejo, ampak je davčni “status” blaga oziroma storitev vezan na njihovo naravo oziroma na status osebe, ki je dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitve. Donacije, darila ipd. niso predmet davka na dodano vrednost, kar izhaja iz osnovne definicije 3. člena ZDDV-1. Poraba teh sredstev pa je že naslednja okoliščina oziroma dogodek, katerega davčne posledice je treba določati samostojno.

Moramo pa upoštevati, da so donacije lahko dane v denarju ali naravi. Davčna obveznost je odvisna tudi od tega, kakšen status ima donator. Če je donator davčni zavezanec za DDV je dolžan od donacij v naravi obračunati DDV (dano blago ali storitve), če pa donator ni davčni zavezanec (državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava) pa praviloma DDV ne obračuna, saj tudi pri nabavi blaga ne koristi pravice do odbitka vstopnega DDV. Donacije v denarju pa se za razliko od donacij v naravi ne obravnavajo kot promet blaga ali storitev v smislu ZDDV-1.

2) Za pridobitev blaga ni več pomembno, da pridobi prejemnik lastninsko pravico na premičnini, temveč da je prenešena pravica do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik ter dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano prejemniku. Omenjeno dokazilo je zelo pomembno za dobavitelja, da lahko na njegovi podlagi opravi oproščeno znotrajskupnostno dobavo blaga. V tem primeru se blago obdavči pri prejemniku blaga, če gre za pridobitve iz tega člena, upoštevajoč izključitve iz 4. člena tega zakona. Zaradi nepopolnih dokazov o odpremi blaga v drugo državo članico se v praksi dostikrat dogaja, da nastane dvojna obdavčitev istega prometa (dobavitelj ne sme uveljavljati oprostitve zaradi nezadostnih dokazov o iznosu, zato je dolžan takšno dobavo obdavčiti z DDV, prejemnik pa je po nacionalni zakonodaji tudi dolžan obračunavati DDV). Izjeme od obdavčitve pri pridobitvah so navedene v 4. členu tega zakona.

Komentar k 1. in 3. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona:

Direktiva Sveta 2006/112/ES v 1 a) in c) točki 2. člena (Šesta direktiva: 1. točka 2. člena) določa, da je predmet DDV dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo. Zakon pa v svojih določbah dodaja še besedilo »v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti«. Besedilo dopušča dvom, ali to pomeni, da ne pride do obdavčitve v primeru, ko zavezanec opravi dobavo ali storitev izven registrirane dejavnosti. V izogib nejasnostim je Ministrstvo za gospodarstvo predlagalo, da bi lahko ta del besedila izpustili. Vlada RS je omenjeni predlog zavrnila z obrazložitvijo, da je to besedilo potrebno, saj je le tako jasno, da karkoli, kar davčni zavezanec prodaja izven svoje dejavnosti (kot fizična oseba), ni predmet obdavčitve z DDV.

Komentar k 2. odstavku tega 3. člena zakona:

Nakupi fizičnih oseb se z davkom na dodano vrednost praviloma obdavčijo po načelu porekla (po predpisih države, kjer so nakupi blaga dejansko opravljeni). Slednje načelo pa ne velja pri pridobitvi novih prevoznih sredstev, ki jih pridobi katerakoli oseba, med drugim tudi fizična oseba. Nova prevozna sredstva (cestna vozila, zrakoplovi, plovila) so obdavčena po načelu namembne države. Če slovenski kupec, npr. fizična oseba, pripelje novo osebno motorno vozilo v Slovenijo iz Nemčije, plača DDV v Sloveniji in ne v Nemčiji, kjer je kupil novo prevozno sredstvo. V tretjem odstavku 3. člena tega zakona je podana definicija novega prevoznega sredstva, ki je obdavčeno po načelu namembnosti. Če nabavljeno prevozno sredstvo ne bi izpolnjevalo pogojev za novo prevozno sredstvo (je rabljeno prevozno sredstvo v smislu ZDDV-1), potem plača fizična oseba DDV v državi nakupa (v našem primeru v Nemčiji).