Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 6. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1 – 1. obravnava

V tem členu je opredeljena dobava blaga in transakcije, ki se za namene DDV štejejo kot dobava blaga. Spremenjena je definicija izraza »dobava blaga«, ki povzema določbo člena 5(1) Šeste direktive, po kateri dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu.

Poleg redakcijskih popravkov besedila, je iz tega člena izključenih nekaj nepotrebnih določb, in sicer 5. in 9. točka drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, ki pojasnjujeta, da je dobava blaga tudi razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe, vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem ter skrbnikom ter zamenjava blaga.

Bistvena pa je izključitev 4. točke drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, ki določa, da za dobavo blaga šteje tudi prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. S to spremembo se tovrstne transakcije obravnavajo kot dobava storitev in ne več kot dobava blaga. Nadalje sta iz tega člena izključeni tudi 7. in 8. točka drugega odstavka 4. člena prejšnjega zakona, saj sta posebej opredeljeni v 7. in 8. členu zakona (uporaba blaga za neposlovne namene in uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti).

II.b Komentar avtorice

Komentar k celotnemu 6. členu tega zakona (14. in 15. člen Direktive Sveta 2006/112/ES):

V 6. členu so opredeljeni primeri prometa blaga, ki je v sistemu DDV obdavčljiv. Obdavčljiv promet vključuje obdavčen promet DDV in oproščen promet, od katerega ni potrebno obračunati DDV. Če davčni zavezanec opravi neobdavčljiv promet, potem ta ni predmet DDV in evidenc v zvezi z DDV.

Komentar k 1. odstavku 6. člena tega zakona:

Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik, pri čemer ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu. »Pomembna komponenta lastninske pravice je pravica razpolagati s stvarjo oz. pravilneje rečeno s pravico (ius distrahendi). Razpolagati je mogoče popolno (odsvojitev) ali omejeno (ustanovitev omejene stvarne pravice), v obeh primerih pa ne preko meja lastnikovih upravičenj (nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse haberet). Pri prenosu lastninske pravice na temelju pravnega posla gre za najbolj tipičen način razpolaganja z lastninsko pravico v popolnem obsegu, saj pridobi pridobitelj prav takšno lastninsko pravico, kot jo je imel pred tem odsvojitelj. Vendar pa ne smemo mešati pojma razpolaganja v pravnem smislu in razpolaganja v dejanskem smislu. Zgoraj je bilo govora o razpolaganju v pravnem smislu (odsvojitev, obremenitev), razpolaganje v dejanskem smislu pa pomeni, da lahko ima določena oseba stvar v posesti, jo rabi ter celo uživa. Za razpolaganje v dejanskem smislu ni nujno potrebno, da bi imela takšna oseba razpolagalno sposobnost (lastninsko pravico).«[1]

V zvezi s tem določilom lahko zasledimo tudi sodno prakso Sodišča EU – sodba C-320/88, v kateri je sodišče odločilo, da je potrebno razumeti določilo o dobavi blaga skladno s 5 (1) 6. direktive EU tako, da ta pojem pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik, čeprav še ni bil opravljen prenos lastninske pravice na blagu (op.: tako je določeno tudi v 1. točki 14. člena Direktive Sveta 2006/112/ES).

Komentar k 2 odstavku točki a) 6. člena tega zakona:

Za dobavo blaga se šteje tudi prenos lastninske pravice na blagu, proti plačilu odškodnine, na podlagi zakona ali odločbe državnega organa. Skladno s to določbo je kot dobava blaga določen prenos lastninske pravice na blagu, kar vključuje pridobitev kot tudi odvzem lastninske pravice na blagu s strani katerekoli osebe, vendar na podlagi zakona (npr. pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona zaradi uporabe te nepremičnine za gradnjo avtoceste ali drugega javnega dobra; kot odvzem lastninske pravice pa so tukaj lahko vključeni primeri zaplembe premoženja zaradi kršitve določenih pravic) ali s strani državnega organa na podlagi izdane odločbe z njegove strani.

Komentar k 2 odstavku točki b) 6. člena tega zakona:

1) Za dobavo blaga se šteje tudi dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka. Če uporabljamo terminologijo iz Slovenskih računovodskih standardov 2006, potem lahko zaključimo, da spadajo v okvir te določbe tisti finančni najemi po SRS 2006, pri katerih je v pogodbi dogovorjen prenos lastninske pravice, ne pa tudi ostali primeri finančnih najemov, ko so izpolnjeni drugi pogoji po SRS 2006 za razvrstitev med finančne najeme kot tudi ne poslovni najemi (slednji predstavljajo promet storitev).[2]

2) Tudi prodaja s pridržkom lastninske pravice se šteje za dobavo blaga. Skladno z določili Obligacijskega zakonika sme prodajalec določenim premičnim stvarem s posebnim pogodbenim določilom pridržati lastninsko pravico tudi po dejanski izročitvi stvari. Lastninska pravice je v tem primeru pridržana dokler ni plačana vsa kupnina.

Od prodaje z lastninskim pridržkom je treba ločiti prodajo s pogojem (predvsem odložnim pogojem). Pogodbeni stranki se lahko namreč dogovorita, da bo prodajna pogodba začela veljati, ko bo kupec plačal kupnino v celoti. To bodo zlasti primeri prodaje nepremičnin na obroke. V takem primeru prodajna pogodba sploh še ne bo veljavna, zato ne bo sposobna za vpis v zemljiško knjigo, dokler ne bo kupnina plačana v celoti. Za obdavčitev z DDV pa je pomembna dejanska izročitev blaga na podlagi zakonsko omenjenih pogodb.

Komentar k 2 odstavku točki c) 6. člena tega zakona:

Za dobavo blaga se šteje tudi prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo (t.i. komisijska prodaja). Menimo, da s samo sklenitvijo komisijske pogodbe (oziroma pogodbe, po kateri je dogovorjena provizija na nakup ali prodajo blaga) še ne nastane promet blaga po ZDDV-1, temveč nastane promet blaga, ko komisonar to blago proda kupcu (nastaneta dva prometa: promet med davčnim zavezancem, ki proda blago komisionarju in komisionarjem in promet blaga med komisionarjem in kupcem blaga). Pravila komisijskega poslovanja so določena v Obligacijskem zakoniku (788.-806. člen OZ).


[1]Škof B., Vidovič N., Vrenčur R.: CIVILNOPRAVNI IN DAVČNOPRAVNI VIDIKI PROMETA NEPREMIČNIN, Maribor 2003.
Podrobneje gl. o dejanskem in pravnem razpolaganju pri Škof/Vrenčur, O dejanskem in pravnem razpolaganju z nepremičnino – na konkretnem primeru, Davčno-finančna praksa, št. 4/2003, str. 8-9.

[2]SRS 1.57. O finančnem najemu praviloma govorimo, če je izpolnjen eden izmed tehle pogojev:
a) na koncu najema se lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če to nedvoumno izhaja iz najemne pogodbe;
b) najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju precej nižja od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi, na začetku najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
c) trajanje najema se ujema z večjim delom dobe koristnosti sredstva, na koncu pa se lastništvo prenese ali ne;
č) na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin enaka najmanj pošteni vrednosti najetega sredstva;
d) najeta sredstva so tako posebne narave, da jih lahko brez večjih sprememb uporablja samo najemnik.
SRS 1.58. Znaki okoliščin, ki posamič ali skupaj vodijo do uvrstitve najema med finančne najeme, so tudi: a) če najemnik lahko odpove najem, najemodajalčeve izgube zaradi odpovedi bremenijo najemnika; b) dobički ali izgube zaradi spreminjanja poštene preostale vrednosti pripadajo najemniku in c) najemnik lahko podaljša najem v naslednje obdobje za najemnino, ki je bistveno manjša od tržne.
SRS 1.59. Vsi najemi, ki niso finančni, so poslovni. Najem nepremičnin (predvsem zemljišč in zgradb) se uvršča med poslovne ali finančne najeme na enak način kot najemi drugih sredstev.
SRS 1.60. Najemi se v računovodskih izkazih najemnikov izkazujejo v skladu s tem standardom in z MRS od 17.20 do vključno 17.35, v računovodskih izkazih najemodajalcev pa v skladu z MRS od 17.36 do vključno 17.56.