Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 7. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen določa primere, ko se uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec od blaga, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi pa za namene opravljanja njegove dejavnosti (za lastno rabo) (opomba avtorice: ta komentar predlagatelja se nam ne zdi povsem ustrezen glede na sprejeto vsebino tega člena), ali ga brezplačno odtuji ali pa ga uporabi za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, obračuna DDV pod pogojem, da je za to blago dana[1] pravica do odbitka DDV.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, pa se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev pod določenimi pogoji ter dajanje daril manjših vrednosti, pri čemer je vrednost darila, ki se šteje za darilo manjše vrednosti iz pribl. 9,5 evrov povečana na 20 evrov.

II.b Komentar avtorice

To področje je obravnavano v 16. členu Direktive Sveta 2006/112/ES):

Komentar k celotnemu 7. členu tega zakona:

Na podlagi 7. člena ZDDV-1 se kot promet blaga šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne namene (to pomeni uporaba vseh sredstev za zasebne namene, ne le osnovnih, tako tudi npr. uporaba surovin in materiala, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, proizvodov, drobnega inventarja ipd.). Takšna uporaba se šteje za promet blaga, opravljen za plačilo. Če želimo dokazati, da ni prišlo do uporabe v zasebne namene, je priporočljivo v ta namen voditi ustrezne (analitične) evidence o nabavi, gibanju in zalogah, s katerimi dokažemo namensko porabo teh sredstev.

V tem členu sta hkrati zapisani dve izjemi od obdavčitve, ki se smeta uporabljati, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Gre za primer brezplačnega dajanja poslovnih vzorcev in daril manjših vrednosti.

  • Primanjkljaji

Tudi od primanjkljaja ali uničenja zaloge zaradi kala, razsipa, razbitja in okvare blaga (odslej kalo) se obračuna DDV (op.: ki nastane v procesu skladiščenja in prevoza blaga), če je davčni zavezanec ob nabavi v celoti ali deloma uveljavil vstopni DDV in če kalo presega normalni obseg, ki ga določi strokovno združenje. V določenih dejavnostih »normativni kalo« (kalo, ki ga določi strokovno združenje) ni predpisan, zato je v tem primeru obdavčen ves kalo.

Od primanjkljajev je potrebno ločiti primere, ko imajo davčni zavezanci na zalogi material, trgovsko blago, proizvode, polproizvode, nedokončane proizvode, ki so sicer nepoškodovani, vendar so tržno postali nezanimivi, ker so zastareli (npr. stari okvirji od očal, ki so čisto izven mode, zato jih davčni zavezanec ne more prodati). Če davčni zavezanec ne more najti kupca za omenjene zaloge, jih lahko uniči (potrebno je zagotavljati dokazila o tem). Dolžan je obračunati DDV od tržne vrednosti, vendar je v tem primeru tržna vrednost 0, zato znaša vrednost DDV 0 tolarjev.

Če govorimo o primanjkljajih oziroma uničenjih, ki nastanejo zaradi požara, menimo, od takšnih primanjkljajev oziroma uničenj ne obračunamo DDV, saj nastanejo zaradi višje sile (17. člen PZDDV-1). Elementi višje sile so opredeljeni v 153. členu Obligacijskega zakonika.[2] Višja sila je naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti. Da lahko govorimo o višji sili, mora biti dogodek zunanji, zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba. Tako izhaja tudi iz pojasnila davčnega organa (Pojasnilo DURS, št. 42601-232/2004, 2. 7. 2004) k 5. členu prejšnjega zakona (ZDDV). Iz pojasnila DURS izhaja tudi:«Dogodek mora biti nepričakovan. Za presojo, ali bi odgovorna oseba, čeprav dogodka ni pričakovala, morala z določenim dogodkom računati, pa je treba izoblikovati izhodišče za opredelitev meje odgovornosti (komentar OZ, D. Jadek Pensa).«

    Primanjkljaji oziroma izgube, ki nastanejo zaradi tatvine oziroma kraje, niso več obdavčeni z DDV, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.

  • Dobava blaga za zmanjšano plačilo

Ena večjih sprememb te zakonske določbe v primerjavi s 5. členom prejšnjega zakona je, da sedaj ni več navedeno, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi odtujitev blaga za zmanjšano plačilo. V 5. členu prejšnjega ZDDV je bilo določeno, da je potrebno obračunati DDV pri odtujitvi blaga za zmanjšano plačilo iz neposlovnih razlogov (to se je obravnavalo kot promet blaga), pri čemer je bila kot davčna osnova določena tržna vrednost. Ta določba je tako vključevala primere, ko je davčni zavezanec dal popust zaradi neposlovnih razlogov (npr. prodaja blaga zaposlenim po nižji ceni od tržne cene tega blaga). Ker takšna ureditev ni bila skladna s sodno prakso Sodišča EU in Šesto direktivo, se po novem to ne šteje več za dobavo blaga, ki bi bila predmet obdavčitve skladno s tem členom zakona. Menimo, da lahko davčni zavezanci svoje pravice zaščitijo s sklicevanjem na določbo direktive že od vstopa v Evropsko unijo, in ne šele od 1. januarja 2007, ko smo začeli uporabljati novi zakon (ZDDV-1), če bi jim določba 5. člena prejšnjega ZDDV v inšpekcijskem pregledu povzročila težave.

V 80. členu Direktive Sveta 2006/112/ES so določene možnosti za uporabe tržne cene kot izhodišča za določanje davčne osnove. Države članice lahko preprečijo davčno utajo ali izogibanje davka z ukrepi, s katerimi zagotovijo, da je davčna osnova v zvezi z dobavo blaga ali storitev enaka tržni vrednosti. Ta možnost se uporablja samo glede dobav blaga in storitev, ki vključujejo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeli država članica. Za namene te opredelitve lahko pravne vezi vključujejo tudi odnos med delodajalcem in zaposlenim, družino zaposlenega in drugimi osebami, tesno povezanimi z zaposlenim. Slednjo ureditev je možno uporabiti le v naslednjih primerih:

  • če je plačilo manjše od tržne vrednosti, naročnik dobave pa nima pravice do odbitka celotnega vstopnega DDV,
  • če je plačilo manjše od tržne vrednosti, dobavitelj pa nima pravice do odbitka celotnega vstopnega DDV in gre za oproščeno dobavo,
  • če je plačilo večje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do odbitka celotnega vstopnega DDV.

Ko bo Slovenija sprejela predpise v skladu s to direktivo, je dolžna Komisiji sporočiti besedila teh predpisov in se v njih sklicevati na omenjeno direktivo ali pa sklic navesti ob njihovi uradni objavi. Zaradi te direktive, ki še ni vključena v naš ZDDV-1, lahko pričakujemo ponovne spremembe na področju davka na dodano vrednost.

  • Obračun DDV v primeru, ko smo pri nabavi odbili vstopni DDV le v določenem deležu

Postavi se nam vprašanje, koliko DDV-ja obračunamo, če smo pri nabavi tega blaga smeli odbiti le določen delež vstopnega DDV (uporaba odbitnega deleža). Razmišljamo o smiselno uporabi mnenja davčnega organa iz pojasnila, objavljenega v prilogi k davčnemu biltenu 10/00, točka 5.1.. V omenjenem pojasnilu davčnega organa je pojasnjena davčna obravnava primanjkljaja osnovnih sredstev, pri nabavi katerih smo odbili vstopni DDV na podlagi odbitnega deleža:» Torej davčni zavezanec, ki ugotovi primanjkljaj opredmetenega osnovnega sredstva, pri nabavi katerega je uveljavil odbitek vstopnega DDV le delno, obračuna DDV od davčne osnove, ki predstavlja nabavno vrednost osnovnega sredstva v času in kraju neposlovne rabe v višini uveljavljenega odbitnega deleža.« Iz tega dela mnenja bi lahko sklepali, da obračunamo DDV v takšnem primeru (in v primeru drugih neposlovnih rab) v enaki višini kot je znašal odbitni delež ob nabavi.


[1] V tem delu komentar predlagatelja ni ustrezen zakonskemu besedilu, saj se je besedilo tega člena zakona med postopki (2. obravnava) obravnave spremenilo, tako da lahko smatramo takšno dobavo kot promet blaga, če je bila za to blago ali sestavine tega blaga izkoriščena pravica do celotnega ali delnega odbitka vstopnega DDV.

[2] 153. člen
(1) Imetnik je prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
(2) Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
(3) Imetnik je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode.
(4) Če je k nastanku škode prispeval kdo tretji, odgovarja ta zanjo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
(5) Oseba, s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari, se ne šteje za tretjega.