Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 8. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Po tem členu se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti, ko gre za uporabo blaga za namene neobdavčljivih transakcij, ter zadržanje blaga po prenehanju opravljanja dejavnosti.

V 8. člen so vključene rešitve iz 6. člena prejšnjega zakona, s tem, da je besedilo redakcijsko popravljeno. Davčni zavezanec od blaga, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi pa za namene opravljanja njegove dejavnosti (za lastno rabo), obračuna DDV le v primeru, če ne bi imel pravice, da v celoti odbije DDV, če bi to blago nabavil od drugega davčnega zavezanca.

Če davčni zavezanec blago, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi za namene neobdavčljivih transakcij, ob pridobitvi pa je imel pravico do odbitka vstopnega DDV, mora obračunati DDV od uporabe tega blaga. Enako mora ravnati tudi v primeru zadržanja blaga po prenehanju opravljanja dejavnosti, da se prepreči neobdavčitev končne porabe, razen v primeru prenosa sredstev podjetja iz 10. člena zakona.

II.b Komentar avtorice

To področje je obravnavano v 18. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

Komentar k a) točki 8. člena tega zakona:

Če pride do primerov uporabe blaga iz te točke ter DDV ne bi bil odbiten, če bi to blago nabavljali od drugega davčnega zavezanca (npr.: osebni avtomobil, ki je bil nabavljen za namene trgovanja z osebnimi avtomobili, kasneje pa ga uporabimo kot osnovno sredstvo za opravljanje dejavnosti poslovnega svetovanja – za obisk poslovnih partnerjev ipd.). V takšnem primeru, smo ob nabavi odbili vstopni DDV (osebni avtomobil namenjen prodaji), ob začetku uporabe osebnega avtomobila za namene opravljanja dejavnosti (nima pravice do odbitka vstopnega DDV, če bi ta osebni avtomobil nabavil od drugega davčnega zavezanca kot osnovno sredstvo za opravljanje poslovne dejavnosti), zato je dolžan na interni listini obračunati DDV v davčnem obdobju, v katerem pride do spremenjene uporabe. DDV obračuna v primeru, če od takega blaga, če bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice do celotnega odbitka DDV.

Komentar k b) točki 8. člena tega zakona:

Kot dobava blaga, opravljena za plačilo se šteje tudi uporaba blaga s strani davčnega zavezanca za namene neobdavčljivih transakcij, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga v skladu s točko a) 8. člena tega zakona. Iz te določbe sklepamo, da smo dolžni obračunati DDV v primeru, ko začnemo uporabljati blago za namene transakcij, ki niso predmet DDV (neobdavčljive transakcije).

Komentar k c) točki 8. člena tega zakona:

Ob zaključku poslovanja obračunamo DDV od nabavne cene zadevnega ali podobnega blaga, ki ne vključuje DDV, oziroma po lastni ceni blaga (lastni polproizvodi, proizvodi, nedokončana proizvodnja), če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga iz točke a) tega člena zakona.[1] Ob tem opravimo tudi popis sredstev in obveznosti do njihovih virov in primerjamo popisano stanje s knjigovodskim stanjem. Na ta način najprej ugotovimo presežni kalo, lom in razsip oziroma primanjkljaje (obračun DDV skladno s pravili iz 7. člena ZDDV-1 in 17. člena PZDDV) in pa tudi tista sredstva oziroma zaloge, ki po zaključku dejavnosti ostanejo v lasti fizične osebe, ki je dejavnost prenehala opravljati.

V zvezi s to določbo se postavlja vprašanje, kaj vključuje pojem »preneha obdavčljivo ekonomsko dejavnost«. Predvidevamo, da je želel zakonodajalec v ta pojem vključiti prenehanje obdavčljive ekonomske dejavnosti (prenehanje identifikacije za namene DDV) kot tudi prenehanje ekonomske dejavnosti (zaključek poslovanja subjekta, ki je identificiran za namene DDV).

Pravila te točke 8. člena tega zakona veljajo tudi za podjetnika, ki prenese nepremičnino v gospodinjstvo. Pri tem prenosu je dolžan obračunati DDV, če mu je bila ob nabavi ali gradnji dana pravica do odbitka vstopnega DDV v povezavi s to nepremičnino. Zakonska obveznost obračuna velja tudi v primeru, če je imel zavezanec ob nabavi pravico do odbitka vstopnega DDV, vendar te možnosti ni izkoristil. Zaradi takšne določbe menimo, da obveznost obračuna DDV ne nastane, če je bila nepremičnina kupljena ali zgrajena pred uvedbo DDV (pred 1.7.1999). Slednje potrjuje tudi pojasnilo davčnega organa k 6. členu prejšnjega Zakona o DDV (ZDDV-1):

»Iz določila 6. člena je razvidno, da to zadeva le zadržanje blaga, ki ga je nabavil oziroma uporabil davčni zavezanec, potem ko je ob nabavi oziroma uporabi odbil vstopni DDV, in sicer deloma ali v celoti. V 142. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 79/02 do 93/03), v nadaljevanju pravilnik, je navedeno, da sme davčni zavezanec, ki opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom, pri katerem ob nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je bilo nabavljeno s prometnim davkom od prometa proizvodov, odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov. Tako se takrat, ko je bilo osnovno sredstvo nabavljeno v sistemu prometnega davka in je bil plačan prometni davek od prometa proizvodov, to razume kot vstopni DDV. Ker pri nepremičninah davek od prometa proizvodov ni bil plačan, uporaba 142. člena pravilnika ni možna. ZDDV pa tudi ne vsebuje drugih določb, po katerih bi plačani prometni davek lahko razumeli kot vstopni DDV.

Tako se zadržanje nepremičnine, ki ga izvede davčni zavezanec (ali njegovi pravni nasledniki), potem ko je nepremičnino nabavil v sistemu, v katerem se je uporabljal Zakon o prometnem davku, po prenehanju opravljanja dejavnosti ne obdavčuje po ZDDV, ne glede na to, ali nepremičnino zadrži fizična ali pravna oseba, saj niso izpolnjeni pogoji iz 3., 4. oziroma 6. člena ZDDV.«

Pogosto je v praksi postavljeno vprašanje, ali predstavlja obračunan DDV ob prenehanju dejavnosti podjetnika odhodek v njegovih poslovnih knjigah. Menimo, da je potrebno pri tem upoštevati splošna določila v povezavi z DDV in pri tem evidentirati obveznost oziroma terjatev iz naslova DDV, zato ob obračunu DDV ne evidentiramo odhodka, temveč obveznost iz naslova DDV. DDV plača kupec, v našem primeru pa gospodinjstvo podjetnika, medtem ko ga je podjetje podjetnika (s.p.) dolžan odvesti v proračun.


[1] V 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDDV smo imeli v tem delu drugačno zakonsko določbo. DDV je bilo potrebno obračunati, če je davčni zavezanec ob nabavi ali uporabi blaga v skladu s 1. točko 6. člena odbil celoten vstopni DDV ali delež vstopnega DDV, določen v skladu z odbitnim deležem.