Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 14. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1 – 1. obravnava

Ta člen opredeljuje dobavo oziroma opravljanje storitev in transakcije, ki se za namene DDV štejejo kot dobava oziroma opravljanje storitev.

Besedilo je povzeto iz 8. člena prejšnjega zakona in je redakcijsko popravljeno. Nadalje je iz tega člena izključena 3. točka drugega odstavka 8. člena prejšnjega zakona, saj je posebej opredeljena v 15. členu zakona (uporaba storitev za neposlovne namene). Črtana je tudi določba glede zamenjave storitev, ki je pojasnjevalne narave in ni potrebna.

II.b Komentar avtorice

Komentar k celotnemu 14. členu tega zakona (24. in 25. člen Direktive Sveta 2006/112/ES):

Pri davku na dodano vrednost je promet storitev vsak promet, ki ni dobava blaga. S tem je dosežena večja administrativna enostavnost, saj se davčno breme ne razlikuje glede na to, ali davčni zavezanec dobavi blago oziroma opravi storitev. Za promet storitev se šteje tudi odstop premoženjskih pravic, obveznost opustitve ali dopustitve dejanja ali stanja in opravljanje storitev na podlagi zakona ali odločbe državnega organa.

Za dobavo storitev se po novem šteje tudi prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine (po prejšnjem ZDDV je takšen promet predstavljal promet blaga).

Komentar k prvemu odstavku 14. člena tega zakona:

Primeri prometa storitev so med drugim tudi: posojanje delovne sile, storitve dajanja v najem, storitve stečajnih upraviteljev, upraviteljev prisilne poravnave, sodnih izvedencev in druge.

Komentar k 2. odstavku 14. člena tega zakona:

Kadar davčni zavezanec le sestavi različne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil njegov naročnik, se ta transakcija šteje za opravljanje storitev (Uredba Sveta ES, št. 1777/2005).

Prodaja opcij kot finančni instrument se obravnava kot opravljanje storitev, ločeno od transakcij, na katere se opcija nanaša (Uredba Sveta ES, št. 1777/2005).

Komentar k 2. odstavku 14. člena tega zakona:

Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic (tako tudi npr. pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico).

Primer dopustitve, ko nastane obveznost obračuna DDV (čeprav je lahko promet oproščen plačila), je najemna pogodba, v kateri najemodajalec najemniku dopusti, da adaptira najeti poslovni prostor. Vrednost adaptacije lahko pomeni za najemodajalca prejeto najemnino v naravi (prihodki se pri najemodajalcu razmejijo na toliko let, kolikor znaša doba koristnosti oddane nepremičnine, ta doba pa ne more presegati dobe »pravne pravice«- v najemni pogodbi dogovorjena doba najema). Nabavna vrednost vlaganj se prenaša med odhodke prek stroška amortizacije, ne pa preko stroška najemnine.

Kot primer dopustitve in opustitve iz tega člena zakona pa lahko navedemo tudi služnost. Na podlagi 210. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju tudi SPZ), je služnost pravica, uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opusti določena dejanja, ki bi jih drugače imel pravico opravljati na svoji stvari (služeča stvar).

Po določbah 213. člena SPZ je stvarna služnost pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), opravljati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opusti določena dejanja, ki bi jih drugače imel pravico opravljati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, kakor to določa 214. člen SPZ.