Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 15. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Po tem členu se za dobavo storitev, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba storitev za neposlovne namene. Zasebna raba je omejena na uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za namene, ki niso povezani s poslovanjem podjetja. Davčni zavezanec mora od uporabe storitev za neposlovne namene obračunati DDV, če je za uporabljeno blago imel pravico do odbitka vstopnega DDV. DDV pa mora obračunati tudi v primeru opravljanja storitev brezplačno za zasebne namene ali za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.

V ta člen so vključene rešitve iz 9. člena prejšnjega zakona. Besedilo člena je redakcijsko popravljeno.

II.b Komentar avtorice

Komentar k celotnemu 15. členu ZDDV-1 (26. člen Direktive Sveta 2006/112/ES):

K opravljanju storitev (prej: promet storitev) uvrščamo tudi uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne oziroma neposlovne namene, kot tudi promet storitev za zasebne oziroma neposlovne namene. Kot primer uporabe blaga za zasebne ali neposlovne namene lahko navedemo sesalec, ki je knjižen med osnovnimi sredstvi družbe, pa ga odpeljemo domov in z njim sesamo stanovanje. Primer storitev, opravljenih za zasebne oziroma neposlovne namene, pa je, ko npr. gradbinec adaptira svojo hišo, ki ni del poslovnih sredstev njegove družbe, s sredstvi družbe (uporaba osnovnih sredstev, materiala, zaposlenih). V obeh primerih bi bilo potrebno izstaviti račun in na njem obračunati tudi predpisani DDV (pri uporabi blaga za neposlovne namene obračunamo DDV, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV).

Uporaba službenih osebnih vozil v zasebne namene ima za razliko od uporabe službenih tovornih vozil v zasebne namene različne davčne posledice, kar velja praviloma tudi na področju davka na dodano vrednost. Uporaba osebnega avtomobila s strani zaposlenega v njegove zasebne namene, pri nabavi katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV (v kontekstu 15. člena ZDDV-1: ni bila dana pravica do odbitka vstopnega DDV), ne podleže obdavčitvi z DDV. Na drugi strani lahko zaključimo, da ima drugačne davčne posledice uporaba službenega tovornega vozila s strani zaposlenega v njegove zasebne namene, saj je davčnemu zavezancu, ki opravlja v celoti obdavčeno dejavnost, pri nabavi takšnega tovornega vozila dana pravica do odbitka vstopnega DDV. V tem primeru sestavljajo davčno osnovo za namene DDV celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.

Komentar k b) točki 15. člena tega zakona (opravljanje storitev za zmanjšano plačilo):

1) Ena večjih sprememb te zakonske določbe v primerjavi z 9. členom prejšnjega zakona je, da sedaj ni več navedeno, da se za opravljanje storitev za plačilo, šteje opravljanje storitev za zmanjšano plačilo. Takšna ureditev namreč ni bila skladna s sodno prakso Sodišča EU. Slednja določba tako ne vključuje več primerov, ko davčni zavezanec opravlja storitve za zmanjšano plačilo (popust pri opravljanju storitev) za zasebne namene (svoje, za zaposlene) ali za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti. Po novem se takšni primeri ne štejejo več za opravljanje storitev in niso predmet obdavčitve skladno z b) točko 15. člena tega zakona.

2) Davčni organ je v enem izmed svojih pojasnil (Pojasnilo DURS, št. 426-/2005-1-09/81-MT, 6.7.2005: Opravljanje storitev brez plačila in obračunavanje DDV ), ki ga je izdal k 9. členu prejšnjega Zakon o DDV (9. člen ZDDV-1) podal svoje mnenje:

“Obdavčitev prometa storitev, ki so opravljene brez plačila ali za zmanjšano plačilo (op.: ta del zakonske določbe je po novem črtan), je torej odvisna od tega, ali je zavezanec opravil storitev za opravljanje dejavnosti ali za druge namene.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da davčni zavezanec ne obračuna DDV od storitev, ki jih opravi brez plačila ali za zmanjšano plačilo, razen ko opravi storitev:

  • v zasebne namene ali
  • v zasebne namene zaposlenih oziroma
  • za druge namene kakor za opravljanje dejavnosti.

Davčni zavezanec nekatere osebe z vabilom povabi na prireditev, ki se je lahko te osebe udeležijo brezplačno. Če davčni zavezanec opravi to storitev brez plačila v zasebne namene ali v zasebne namene zaposlenih ali v druge namene kakor za opravljanje dejavnosti, velja, da je opravil promet storitev za plačilo, in mora obračunati DDV.

Kadar pa davčni zavezanec omogoči brezplačno udeležbo na prireditvi z namenom, povezanim z opravljanjem dejavnosti davčnega zavezanca, nekaterim osebam, (kakor so poslovni partnerji, tiste VIP osebe, ki s svojo udeležbo prispevajo k promociji dejavnosti davčnega zavezanca, in podobno), opravi storitev brez plačila za opravljanje dejavnosti, zato od tega prometa ne obračuna DDV.”