Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 23. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

S tem členom so določena pravila glede določitve kraja za pridobitve blaga znotraj Skupnosti. Splošno pravilo je, da se za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki je nabavila blago. V primeru, da je to blago pridobila oseba, ki je identificirana za DDV se za kraj pridobitve blaga šteje kraj na ozemlju države članice, ki je pridobitelju izdala identifikacijsko številko za DDV, razen v primeru, da pridobitelj dokaže, da bo to pridobitev uporabil za kasnejše dobave, kjer je kot plačnik DDV določen prejemnik blaga in če je izpolnil vse obveznosti za predložitev rekapitulacijskega poročila.

Ta člen povzema določbe 18.e in četrtega odstavka 21.a člena prejšnjega zakona

II.b Komentar avtorice

To področje je obravnavano v 40.-42. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

Pri pridobitvah in dobavah blaga znotraj Skupnosti med dvema osebama mislimo na prodaje, katere spremlja tako izdaja računa, kot tudi tok blaga (mišljeno je torej, da je blago poslano od prodajalca iz ene države članice h kupcu v drugo državo članico). Seveda pa lahko nastanejo tudi drugačne situacije, ki pa jih spremljajo posebna davčna pravila.

Komentar k 1. odstavku 23. členu tega zakona:

Za kraj pridobitve blaga v Skupnosti je določena posebnost, in sicer je to kraj, kjer se nahaja blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je nabavila.

Za dokazovanje, kje je kupec pridobil blago (ali v Sloveniji ali v tujini) nam služijo prevozne klavzule, ki določajo pravice in dolžnosti kupca in prodajalca glede prevoznih stroškov, zavarovanja, prehoda nevarnosti in drugega. Enotna pravila uporabljenih prevoznih klavzul so zapisana v Incoterm z namenom enotnega tolmačenje različnih prevoznih klavzul. Najpogostejši prevozni klavzuli sta EXW in CIP:

  • EXW pomeni, da je bilo blago kupcu izročeno pri dobavitelju (»v njegovi tovarni«),
  • CIP pomeni, da sta prevoz in zavarovanje plačana do namembnega kraja.

Primer:

Avstrijski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Avstriji, dobavi blago iz Avstrije slovenskemu davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Slovenski davčni zavezanec je dolžan od dobavljenega blaga, ki je izkazan na prejetem računu s strani avstrijskega davčnega zavezanca, obračunati slovenski DDV od vrednosti tako pridobljenega blaga, saj gre za obdavčeno pridobitev skladno s pravili iz ZDDV-1.

Komentar k 4. odstavku 23. člena tega zakona:

Pri obravnavi vsebine člena želimo poudariti obdavčitev pri prejemniku blaga v primeru tristranskih poslov, če so izpolnjeni določeni pogoji, da takšne posle smatramo za prave tristranske posle. To so tisti verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci z ID-številko iz treh različnih držav EU.

Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

- dobavitelj blaga iz ene države EU,

- izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju blaga, ki je identificiran v drugi državi EU. Ta blaga nikoli ne »vidi«, ker

- dobavitelj blago neposredno pošlje prejemniku blaga v tretjo državo EU.

Pridobitelj blaga na podlagi prejetega računa za tristransko pridobitev znotraj EU izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj EU. Šteje se, da je kraj pridobitve blaga pri tretjem v verigi, pri prejemniku blaga. Skladno s pravili iz ZDDV-1 pridobitelju (drugemu v verigi) ni treba obračunati DDV, saj je z ZDDV-1 določeno, da so plačila DDV oproščene pridobitve blaga v EU, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. blago pridobi zavezanec z ID-številko druge države EU,
  2. blago pridobi za nadaljnjo prodajo – dobavo, ki jo opravi ta davčni zavezanec na ozemlju Slovenije,
  3. blago, ki ga ta davčni zavezanec na ta način pridobi, se neposredno pošlje ali odpelje iz druge države EU (ne iz tiste, v kateri je identificiran za DDV) in je namenjeno prejemniku nadaljnjih dobav,
  4. prejemnik nadaljnjih dobav blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčna zavezanka, identificirana za DDV v Sloveniji,
  5. oseba, ki je dolžna plačati davek za dobave, ki jih opravi dobavitelj (prvi v verigi), je prejemnik blaga.

Primer:

Davčni zavezanec A, ki je družba iz Slovenije kupuje blago od avstrijske družbe B (tudi identificirani zavezanec za DDV v Avstriji). Družba A prevzame blago v Italiji od družbe C, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Italiji. Družba C izda račun za blago družbi D iz Slovenije, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Družba D izda račun za blago družbi B iz Avstrije, slednja pa izda račun za blago družbi A v Sloveniji.

Iz zgornjega opisa je razvidno, da se blago ob prevzemu nahaja v Italiji (prevzame ga družba A in ga dobavi v Slovenijo). Kraj dobave v prvih treh transakcijah je Italija, saj se blago vseskozi nahaja v Italiji, dokler ga ne prevzame družba A iz Slovenije (19. člen ZDDV-1: »Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava.«). S slovenskim DDV je obdavčena le zadnja dobava, ki se obravnava kot pridobitev blaga v Sloveniji.