Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 24. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

S tem členom se določa splošno pravilo za kraj opravljanja storitev. Po splošnem pravilu se za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali stalno poslovno enoto oziroma stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.

Ta člen povzema prvi odstavek 17. člena prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

Splošno pravilo pri obdavčitvi storitev je, da je kraj obdavčitve v kraju, kjer ima sedež izvajalec storitve, razen v določenih primerih, ki so posebej določeni v ostalih členih ZDDV-1 (posebna pravila so določena v 25.-30. členu ZDDV-1). To splošno pravilo vsebinsko ustreza pravilu iz 43. člena Direktive Sveta 2006/112/ES. Izjema so tako npr. naslednje storitve: storitve, neposredno povezane z nepremičninami, ki so obdavčene v kraju, kjer nepremičnina leži; prevozne storitve so obdavčene v Sloveniji za del poti, ki jo opravijo v Sloveniji; storitve s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavne prireditve, cenitve ter storitve, ki se opravljajo na premičninah, so obdavčene v Sloveniji, če so tu tudi dejansko opravljene. V tem primeru bo morala oseba, ki sicer opravi navedene storitve v Sloveniji, pa v Sloveniji nima sedeža, stalnih poslovnih enot, stalnega ali začasnega bivališča, imenovati davčnega zastopnika, ki bo v njenem imenu plačal DDV. Nadalje je določeno, da se pri storitvah prenosa, izkoriščenja ter opustitve premoženjskih pravic; oglaševanja; svetovanja, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah; računalništva in dajanja informacij; storitvah v zvezi s prenehanjem in opustitvijo opravljanja dejavnosti; bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah; telekomunikacij; najema premičnin, razen najema prevoznih sredstev ter posredovanja teh storitev, za kraj opravljenih storitev šteje kraj, kjer ima naročnik storitve svoj sedež. V teh primerih bo torej zavezanec za obračun in plačilo DDV davčni zavezanec-naročnik storitve, ki ima sedež v Sloveniji, če so mu bile tovrstne storitve opravljene s strani davčnega zavezanca, ki ima sedež izven Slovenije, in obratno. Ob vsem tem je potrebno upoštevati še podrobnejša pravila in izjeme, ki so zapisane v 25.-30. členu ZDDV-1.

Po splošnem pravilu iz 24. člena ZDDV-1 so obdavčene storitve, za katere ni v drugih členih zakona predpisan drugačen način določanja kraja obdavčitve. V tem členu niso naštete konkretne storitve, ki so obdavčene po sedežu izvajalca storitve, temveč velja, da so po tem pravilu obdavčene vse tiste storitve, ki niso obdavčene po drugih (posebnih) pravilih iz 25.-30. člena tega zakona.

V ta člen lahko razvrstimo naslednje storitve:

  • dajanje prevoznih sredstev v najem ali zakup (vendar je pri tem potrebno upoštevati še posebno pravilo iz 29. člena PZDDV),
  • frizerske storitve,
  • gostinske storitve,
  • administrativne in tajniške storitve,
  • veterinarske storitve,
  • storitve v okviru organiziranja pogrebov (predstavljajo eno samo storitev),
  • in druge.

Kraj obdavčitve pri dajanju v najem ali zakup je določen po splošnem pravilu (sedež izvajalca te storitve-24. člen ZDDV-1) z upoštevanjem posebnega določila iz 4. odstavka 29. člena ZDDV-1, dajanje v najem drugih premičnin pa je obdavčeno po posebnem pravilu (sedež naročnika storitve-1. odstavek 29. člena ZDDV-1; ravno tako pa upoštevamo pravilo iz 29. člena PZDDV). Zaradi pravilnega razmejevanja opravljenih storitev je pomembna opredelitev prevoznih sredstev. Davčni organ je v davčnem biltenu 5/2000 (stran 4) zapisal, da se med prevozna sredstva štejejo prevozna sredstva za prevoz ljudi in blaga, kot so:

  • vsa cestna vozila (zasebna in komercialna) in priklopniki, ki se lahko spojijo s temi vozili, vključno z bivalnimi prikolicami,
  • železniška prevozna sredstva, ki zajemajo lokomotivo, vagone katerekoli vrste in kompozicijo,
  • zrakoplovi,
  • plovila,
  • palete,
  • zabojniki, ki so del prevozne opreme (npr. snemljivi zabojnik za prevoz pohištva, premična cisterna, zamenljiva nadgradnja ali podobna konstrukcija, nakladalna platforma).

Prevozna sredstva so tako npr. osebni avtomobili, ladje, čolni, jahte, letala, helikopterji, tovornjaki, priklopniki, motorna kolesa, kolesa, železniški vagoni, počitniške prikolice in druga prevozna sredstva.

Glede dajanja premičnin v najem je v Uredbi Sveta št. 1777/2005 pojasnjeno, da se za namene določanja prevoznih sredstev, omenjenih v tej alineji, štejejo tudi priklopniki, polpriklopniki ter železniški vagoni.

Pri določitvi kraja obdavčitve dajanja prevoznih sredstev v najem smo dolžni upoštevati še pravilo iz 29. člena PZDDV (pravna podlaga zanj je 4. odstavek 29. člena ZDDV-1). Za storitve iz prvega odstavka 29. člena ZDDV-1 (razen za storitve iz k) točke prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, ki se opravijo za osebe, ki niso davčni zavezanci), in pri dajanju prevoznih sredstev v najem, se šteje, da je:

    - kraj opravljenih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 in pri dajanju prevoznih sredstev v najem v Sloveniji, zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Skupnosti;

    - kraj opravljenih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 in pri dajanju prevoznih sredstev v najem zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji.