Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 38. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu je določena davčna osnova pri uvozu blaga, kaj je vključeno v davčno osnovi in katerih elementov davčna osnova ne vključuje ter davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje.

Za določitev davčne osnove pri uvozu blaga se tudi za namene DDV upošteva carinska vrednost kot je določena s carinskimi predpisi Skupnosti. V davčno osnovo pri uvozu blaga morajo biti vključeni tudi davki, razen DDV, trošarine, prelevmani in druge dajatve ter postranski stroški, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza in pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če so ti stroški znani v času uvoza blaga. V davčno osnovo pa se ne vključujejo znižanja cen, popusti in rabati.

Pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo iz Skupnosti na oplemenitenje, je davčna osnova vrednost storitve (popravila, predelave, dodelave, obnove) v skladu s carinskimi predpisi.

II.b Komentar avtorice

Določitev davčne osnove pri uvozu blaga je v Direktivi Sveta 2006/112/ES obravnavana v 86.-88. členu (11. člen (B) Šeste direktive).

Komentar k 3. odstavku 38. člena tega zakona:

S 3. odstavkom 38. člena se rešuje možen izjemen primer, kako ravnati v primeru, ko bi stroške dobave blaga morali všteti v davčno osnovo za obdavčitev blaga, prvi namembni kraj v Sloveniji pa v prevoznih listinah ni določen. V tem primeru zakon določa fikcijo, da se kot prvi namembni kraj v državi šteje kraj, kjer se blago prvič po uvozu v Slovenijo pretovarja ali raztovarja. Davčno osnovo pri uvozu blaga sestavljajo tudi postranski stroški (na primer prevozni stroški), ki nastanejo po vnosu blaga na ozemlje Skupnosti, in sicer do naslednjega namembnega kraja, vendar le če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

Komentar k 5. odstavku 38. člena tega zakona:

V 5. odstavku 38. člena je določen način določanja davčne osnove pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo v tujino zaradi oplemenitenja. V takšnem primeru je davčna osnova vrednost popravila, predelave, obdelave ali obnove določena skladno s carinskimi predpisi. Zaradi enotnega obravnavanja blaga v davčnih in carinskih predpisih je potrebno uporabiti enaka pravila vrednotenja pri določitvi davčne osnove kot pri določitvi carinske vrednosti.

Pristojnosti pri izvajanju carinske politike so prenesene na evropske institucije, kljub temu pa ostajajo nekatera področja, na katerih imajo države članice možnost nacionalne ureditve. Zato je tudi Slovenija (poleg drugih držav EU) določena področja bolj podrobno uredila oziroma sprejela predpis za področja, ki niso v pristojnosti Skupnosti, in sicer v nacionalnem carinskem predpisu, ki je poimenovan Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske Skupnosti. V omenjenem zakonu so urejena naslednja področja: npr. zastopanje pred carinskimi organi, način izvajanja carinskega nadzora, pristojnosti carinskih organov, ukrepi pri varstvu intelektualne lastnine, zaseg in prodaja blaga, področje prekrškov itd.

Temelje evropske carinske politike predstavljajo naslednji predpisi:

  • Carinski zakonik Skupnosti – Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12.10.1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti,
  • Izvedbena uredba komisije EGS k carinskemu zakoniku št. 2454/93 (IUCZ),
  • Uredba sveta EGS št. 918/83, ki ureja carinske oprostitve,
  • Uredba sveta EGS št. 2658/87, ki ureja carinsko tarifo.

Veljavno zakonodajo najdemo v uradnem listu EU v tiskani obliki, pa tudi na spletnih naslovih, ki jih navajamo v nadaljevanju:

Pogodbe o ES

europa.eu.int

Veljavna zakonodaja ES

europa.eu.int

Carinska unija

europa.eu.int

Prevedena zakonodaja ES

europa.eu.int