Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 43. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu so predpisane oprostitve plačila DDV iz predlagane 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka 42. člena mogoče tudi za osebe, ki niso javni zavodi oz. za druge, z zakonom določene osebe, kadar te osebe izpolnjujejo določene pogoje.

Oprostitve so vključene v drugem odstavku 26. člena prejšnjega zakona in jih vsebinsko ne spreminjajo.

II.b Komentar avtorice

Pravno podlago za ureditev v 43. členu ZDDV-1 najdemo v 133. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

Na podlagi te določbe se razširjajo oprostitve iz točk 1.,6.,7.,8.,11.,12.,13. prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 tudi na druge davčne zavezance, ki niso omenjeni v prvem odstavku 42. člena ZDDV-1, opravljajo pa tovrstne dejavnosti. Pri tem mora biti pri vsakem posameznem primeru dobave izpolnjen najmanj eden izmed štirih naštetih pogojev (omenjeni v 1. odstavku 43. člena ZDDV-1), oprostitev plačila DDV po omenjenih točkah pa je možno uveljaviti na podlagi predhodne priglasitve davčnemu organu. Za davčne zavezance, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko zaključimo, da opravljajo nepridobitno dejavnost v smislu ZDDV-1. Ti davčni zavezanci morajo hkrati izpolnjevati tudi pogoja iz 2. odstavka 42. člena ZDDV-1. Dobava blaga in storitev ni oproščena plačila DDV, če ni nujna za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te dobave, ali je osnovni namen dobave, da organizacija pridobi dodaten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.

S sodbo evropskega sodišča C-174/00 z dne 21.3.2002 smo pridobili dragoceno razlago pojma nepridobitna dejavnost in pomena pravnoorganizacijske oblike pri pridobitvi statusa dobrodelne organizacije. Sodišče ES je pojasnilo, da je namen določbe A (1) (m) 13. člena Šeste direktive (primerljivo z 12. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1) ugodnejša obravnava določenih dejavnosti, ki se ne opravljajo v pridobitne namene. Kategorizacija pravne osebe, da je nepridobitna, mora zato temeljiti na sami naravi organizacije in ne na storitvah, tako kot so opredeljene v določbi A (1) (m) 13. člena Šeste direktive. Tudi če taka organizacija pridobiva dobiček (sistematično ali ne), to ne vpliva na opravljeno kategorizacijo, vse dokler se dobiček ne porazdeli njenim članom.

Sodišče ES je nadalje pojasnilo, da Šesta direktiva 77/388/EEC ne postavlja kriterija pravnoorganizacijske oblike niti organiziranosti subjekta, temveč je poglavitni kriterij aktivnost oziroma dejavnost, ki jo subjekt opravlja, zato se lahko tudi oseba zasebnega prava šteje kot dobrodelna organizacija. Poglavitni kriterij za uvrstitev je lahko aktivnost oz. dejavnost, ki jo subjekt opravlja. Temu v podporo je potrebno navesti še načelo davčne nevtralnosti, ki prepoveduje, da bi se subjekti, ki opravljajo enake vrste prometa blaga ali storitev, z vidika DDV obravnavali drugače. Omenjeno načelo bi bilo kršeno, če bi subjektu zasebnega prava ne priznali enakega obravnavanja kot subjektu javnega prava, če bi oba opravljala enake dejavnosti.