Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 44. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V 44. členu zakona so določene »druge oproščene dejavnosti«, od katerih se ne obračunava DDV. Gre za oprostitve, ki so oproščene iz tehničnih, vsebinskih in konceptualnih razlogov in so podane v devetih skupinah.

Prva skupina dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v sklopu pričujočega člena zakona, so zavarovalne in pozavarovalne transakcije.

2. točka nadaljuje z najemom oziroma zakupom nepremičnin (vključno z leasingom) s štirimi taksativno naštetimi izjemami.

Tretja skupina oproščenih dejavnosti je dobava blaga, v celoti uporabljena za namene oproščenih dejavnosti brez pravice do odbitka DDV oziroma, pri kateri davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka davka v skladu z določbo, ki ureja pravico do odbitka davka.

Četrto skupino oproščenih dejavnosti predstavljajo finančne storitve, in sicer določene transakcije povezane z dajanjem kreditov oziroma posojil v denarni obliki, kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev, v zvezi z določenimi plačilnimi instrumenti, valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo ter vrednostnimi papirji. V skladu s to točko je oproščeno tudi upravljanje investicijskih skladov.

Peta skupina oproščenih dejavnosti so transakcije, povezane s kolki in drugimi podobnimi znamkami.

Šesta skupina oproščenih dejavnosti so igre na srečo.

Sedma skupina določa kot oproščene transakcije dobavo (delov) objektov in pripadajočih zemljišč.

Skladno z 8. točko so plačila davka na dodano vrednost oproščene dobave zemljišč z izjemo stavbnih zemljišč.

Zaključna deveta točka opredeljuje dobavo zlata Banki Slovenije kot oproščeno dejavnost.

Ta člen povzema določbe 27. člena prejšnjega zakona ter predstavlja delni odmik od prej veljavne ureditve v smislu redakcijskih popravkov ter izključitve oziroma prenosa pravice do izbire obdavčitve v primeru določenih transakcij z nepremičninami v drug člen, to je v 45. člen zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES so oprostitve za druge dejavnosti obravnavane v 135. in 136. členu.

Komentar k 2. točki 44. člena tega zakona:

Davčni organ je 11.9.2006 izdal pojasnilo št. 4224-19/2006 na temo zaračunavanja nadomestila za stavbno zemljišče najemniku. Davčni organ je pojasnil, da po Zakonu o davku na dodano vrednost nadomestilo za stavbno zemljišče ne pomeni plačila za opravljeni promet blaga oziroma storitev. Če se NUSZ zaračuna najemniku, pa znesek NUSZ povečuje davčno osnovo za obračun DDV od najemnine. Ali bo obračunan DDV, je odvisno od tega, ali je najemodajalec podpisal z najemnikom izjavo, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Če pogodbeni stranki nista podpisali izjave, je takšen promet oproščen plačila DDV. Davčni organ je mnenja, da bi se najemodajalec lahko skliceval, da je to nadomestilo plačal v imenu najemnika le, če bi se odločba o NUSZ glasila na najemnika (v tem primeru zaračunanega nadomestila za stavbno zemljišče ne bi vključil v davčno osnovo); to je na podlagi zgoraj navedenih določil sicer možno, če občini sporoči, kdo je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe. V takšnem primeru bi se najemodajalec lahko skliceval na določbo c) točke 6. odstavka 36. člena ZDDV-1 (v davčno osnovo se ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij).

Komentar k 3. točki 44. člena tega zakona:

Ta določba upošteva eno temeljnih načel davka na dodano vrednost, in sicer načelo nevtralnosti. Načelo nevtralnosti pomeni tudi, da transkacije ne smejo biti obdavčene (temveč oproščene), če za to blago nismo smeli uveljaviti vstopnega DDV.

Načelo nevtralnosti je večkrat omenjeno v sodbah Sodišča ES, tako npr. tudi v sodbi C-45/95, Komisija proti Italiji:

»Država članica, ki uvede predpis, po katerem dobave blaga niso oproščene plačila DDV, če za to blago ni bilo moč uveljaviti vstopnega davka, ravna v nasprotju s Šesto direktivo. Tudi eventuelno nizek znesek v primeru dvojnega obdavčenja ne odvezuje države članice od obveznosti uporabe Šeste direktive, katere namen je prav izogibanje dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo v nasprotju z načelom nevtralnosti, ki je osnova skupnega sistema DDV.«

Komentar k 4.e točki 44. člena tega zakona:

V zvezi s storitvami trženja in prodaje investicijskih kuponov je Ministrstvo za finance izdalo pojasnilo št. 432-32/2006, 6. 11. 2006 (DDV od storitev trženja investicijskih skladov).

V 4. e točki 44. člena ZDDV-1 je določeno, da so plačila DDV oproščene finančne storitve: transakcije (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), vključno s posredovanjem z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen dokumentov o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži (primerljivo z določbo 4.e točko prvega odstavka 27. člena ZDDV-1-). Generalni davčni urad je že v enem izmed prejšnjih pojasnil presodil, da so storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, ki jih opravljajo borznoposredniške družbe obdavčene.

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je tako prodaja investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov kakor tudi storitve, ki jih v okviru trženja investicijskih skladov opravlja davčni zavezanec[1], predmet 40. točke sodbe C-235/00, kjer SES navaja storitve, ki ne sodijo v okvir posredovanja z vrednostnimi papirji in zato niso oproščene davka.[2] Iz omenjene sodbe izhaja, da Sodišče ES vse dejavnosti, ki jih davčni zavezanec navaja kot podlago za oprostitev v sklopu posredovanja z vrednostnimi papirji, uvršča med primere, ki jih ni mogoče opredeliti kot posredovanje. Z navedbo, v kateri SES izrecno navaja, da podizvajalec, ki ima položaj prodajalca finančnega produkta, ne more biti posrednik v smislu oprostitve iz člena 13(B)(d)(5) Šeste direktive, pa je iz pojma posredovanja z vrednostnimi papirji izključena tudi prodaja investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, ki jo borznoposredniške družbe opravljajo za družbe za upravljanje. Ker je pri storitvah, ki jih navaja davčni zavezanec, davčna osnova jasno določena, je tudi temeljni pogoj za oprostitev neizpolnjen. Zato bi oprostitev navedenih storitev pomenila nedopustno širitev obsega oprostitev in je v nasprotju tako z določbami Šeste direktive kakor s prakso SES (oprostitve za določene druge dejavnosti so določene predvsem iz razloga, da je davčna osnova težko določljiva).

Komentar k 4.f točki 44. člena ZDDV-1:

V zvezi s storitvami upravljanja je Ministrstvo za finance izdalo pojasnilo št. 432-32/2006, 6. 11. 2006 (DDV od storitev trženja investicijskih skladov). V zvezi s tem je proučilo Sodbo ES št. C-169/04 (Abbey National plc, Inscape Investment Fund vs. Commissioners of Customs & Excise). MF je poudarilo, da v zadevni sodbi SES ne govori o storitvah trženja, ampak presoja možnost oprostitve upravnih in računovodskih storitev, ki jih družba za upravljanje prenese na podizvajalca. SES se je postavilo na stališče, da storitve upravljanja, ki jih opravi tretji upravljalec, načeloma sodijo na področje uporabe člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, vendar že iz naslednje točke izhaja, da ni nujno, da je vsaka storitev, ki je oproščena, kadar jo opravlja družba za upravljanje, opredeljena kot takšna tudi pri prenosu na tretjega podizvajalca. Tedaj je treba za uporabo oprostitve iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive ločeno presojati, ali so prenesene storitve značilne za upravljanje investicijskih skladov. Odločilni kriterij, ki ga je pri tem treba upoštevati, navaja SES v že omenjeni 70. točki.[3]

Iz okvira uporabe oprostitve SES izrecno izključuje preproste materialne in tehnične storitve, ki ne izpolnjujejo kriterija specifičnih in nujnih dejavnikov upravljanja posebnih investicijskih skladov. Ob upoštevanju vsega navedenega in predvsem načela ozke razlage oprostitev iz člena 13 Šeste direktive je Ministrstvo za finance podalo mnenje, da storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, katerih vsebina so informiranje stranke o delovanju investicijskega sklada, identifikacija stranke, predaja potrebne dokumentacije (pristopna izjava) za vpis kuponov vzajemnih skladov in predaja izpolnjene dokumentacije družbi za upravljanje, kot posamične storitve, prenesene na podizvajalca, ne izpolnjujejo kriterija posebne celote, katere namen je, izpolniti specifične in nujne naloge storitve iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, in jih zato tudi ni mogoče uvrstiti med oprostitve iz 4.f točke prvega odstavka 27. člena ZDDV-1 (primerljivo z novo določbo 4.f točke 44. člena ZDDV-1).

Komentar k 5. točki 44. člena tega zakona:

Enako kot poštne so tudi davčne znamke ter upravni in sodni koleki oproščeni plačila DDV, ne glede na to, kdo jih zaračunava. Z upravnimi in sodnimi taksami se namreč plačujejo storitve upravnih (sodnih) organov, ki pa niso del obdavčene dejavnosti upravnega ali sodnega organa.

Komentar k 7. točki 44. člena tega zakona:

Davčni organ je k vsebinsko enaki določbi v prejšnjem Zakonu o davku na dodano vrednost izdal pojasnilo, da je prodaja objekta, ki je v uporabi že več kot dve leti in ni bila podana izjava za obdavčitev z DDV, predmet obdavčitve z davkom na promet nepremičnin (in ne DDV), čeprav je bil ta objekt pred prodajo prenovljen in adaptiran (ali rekonstruiran). DDV je potrebno obračunati le, če bi bila to gradnja novega objekta skladno z Zakonom o graditvi objektov (Obdavčitev nepremičnine ob odprodaji , Pojasnilo DURS, št. 4236-50/2006, 12. 10. 2006).

V povezavi s to zakonsko določbo želimo omeniti še pojasnilo davčnega organa, št. 4236-11/2006, 26.10.2006 (Obdavčitev prometa z nepremičninami ). Izpostavili bi nekaj stališč davčnega organa iz omenjenega pojasnila, saj menimo, da so kljub novemu zakonu tudi v bodoče uporabne (prodaja nepremičnine s strani občana, ki hkrati opravlja dejavnost kot s.p.):

“Zavezanec nadalje sprašuje, ali fizična oseba, ki drugače opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik, identificiran za DDV, plača pri prodaji nepremičnine davek kakor druge fizične osebe (ki niso s. p.), kadar proda nepremičnino, ki ni sredstvo podjetja, ampak je v lasti fizične osebe.

Kadar je fizična oseba, ki drugače opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik, identificirana za namene DDV in prodaja blago, na splošno velja, da mora ob prodaji tega blaga obračunati DDV. Način knjiženja blaga (med osnovna sredstva ali ne) ne sme vplivati na odločitev o obdavčitvi z DDV. Po ZDDV morajo namreč davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, od vseh prodaj blaga (tudi od novih objektov), ki jih opravijo v okviru svoje ekonomske dejavnosti, obračunati DDV, če ni podlage za oprostitev tega davka. Če pa fizična oseba prodaje blaga ne opravi v okviru svoje ekonomske dejavnosti in nastopa le kot fizična oseba, DDV ne obračuna. Ali neka oseba prodajo blaga opravi v okviru svoje ekonomske dejavnosti ali ne, je treba presojati v vsakem primeru posebej.”

Komentar k 8. točki 44. člena zakona:

V povezavi s to zakonsko določbo želimo omeniti pojasnilo davčnega organa, št. 4236-11/2006, 26.10.2006 (Obdavčitev prometa z nepremičninami ). Izpostavili bi nekaj stališč davčnega organa iz omenjenega pojasnila, saj menimo, da so kljub novemu zakonu tudi v bodoče uporabne (prodaja nezazidanih stavbnih zemljišč):

“Promet nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga opravi fizična oseba, je lahko obdavčen z DDV ali pa z DPN, to je odvisno od tega, ali je fizično osebo – prodajalca nepremičnine mogoče opredeliti kot osebo, ki neodvisno opravlja dejavnost po 13. členu ZDDV-1, kakor je pojasnjeno že v 2. točki tega pojasnila.

Zavezanec je zastavil tudi vprašanje, kakšno vlogo ima komunalna opremljenost pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nezazidana stavbna zemljišča, tako tista, ki so komunalno opremljena, kakor tudi komunalno neopremljena, so obdavčena z DDV, razen če promet opravi oseba, ki ni identificirana za namene DDV, ko so obdavčena z DPN. Pri presojanju, ali je treba fizično osebo, ki prodaja nezazidano stavbno zemljišče, v posameznem primeru obravnavati kot davčnega zavezanca, ki opravlja dejavnost, pa lahko okoliščina, da je oseba zemljišče komunalno opremila, kaže na opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca. Vložena sredstva v neko nepremičnino oziroma komunalno opremljanje zemljišča je torej lahko tudi eden od kriterijev pri presoji, ali je fizično osebo treba opredeliti kot davčnega zavezanca za DDV.”


[1]V vprašanju davčnega zavezanca so povzeta spremljajoča dejanja, ki jih davčni zavezanec opravlja v okviru trženja investicijskih skladov in jih hkrati navaja kot argumente za uvrstitev trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov v sklop oprostitev:

  • informiranje stranke o delovanju investicijskega sklada,
  • identifikacija stranke,
  • predaja potrebne dokumentacije (pristopna izjava) za vpis kuponov vzajemnih skladov,
  • predaja izpolnjene dokumentacije DZU.

[2]»40. Na drugi strani pa ne gre za posredovanje v primeru, ko ena izmed strank podizvajalcu zaupa izvedbo določenih administrativnih formalnosti, povezanih s pogodbo, kot zagotavljanje informacij in sprejemanje ter obravnava prošenj za vpis vrednostnih papirjev, ki so predmet pogodbe. V tem primeru podizvajalec zaseda položaj stranke, ki prodaja finančni produkt in zato ne gre za posrednika, ki ne zaseda položaja ene izmed pogodbenih strank, skladno z vsebino zadevne določbe.«

[3] »70. Upravne in računovodske storitve skladov, ki jih opravlja tretji upravljalec, čeprav bi bile opredeljene kot transakcije iz člena 13 (B)(d), točke 6, Šeste direktive, morajo tvoriti posebno celoto, presojano celovito, katere namen je izpolniti specifične in nujne naloge storitve iz člena 13 (B)(d), točke 6, Šeste direktive.«