Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 45. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen določa pravico do izbire obdavčitve v primeru določenih transakcij v zvezi z nepremičninami, in sicer v primeru najema oziroma zakupa nepremičnin v skladu z 2. točko 44. člena zakona, dobave objektov in pripadajočih zemljišč iz 7. točke 44. člena in dobave zemljišč iz 8. točke 44. člena. Takšna prostovoljna obdavčitev sicer oproščenih transakcij je možna le na podlagi skupne izjave, ki jo obe strani podata pristojnemu davčnemu uradu.

II.b Komentar avtorice

Pravna podlaga za opcijsko obdavčitev je vključena v 136. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

V 45. členu tega zakona je dana možnost, da se dva davčna zavezanca kljub zakonskim določbam o oproščenem prometu lahko dogovorita, da bosta opravila tovrstni promet z obračunanim DDV (davčnemu zavezancu, ki opravi oproščen promet, zaradi deleža oproščenega prometa zato ni potrebno odbijati vstopnega DDV na podlagi odbitnega deleža in popravljati vstopnega DDV, ki ga je odbil pri nabavi nepremičnine). Pri tem bo davčni zavezanec, ki bo opravil takšen promet, dolžan na računu zaračunati DDV, prejemnik računa pa bo imel pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki jih bomo navedli v nadaljevanju. Omenjeno možnost daje zakon davčnim zavezanem, če nepremičnino dajo v najem (zakup), opravijo promet objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih so postavljeni ti objekti, in če opravijo promet z ostalimi zemljišči, kot so kmetijska in gozdna zemljišča. Na podlagi te določbe se lahko davčni zavezanec z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem ali pa kupcem nepremičnine dogovori, da bo opravil obdavčen promet (čeprav je ta načeloma oproščen). Pred opravljenim tovrstnim prometom sta dolžna podati vsak svojemu davčnemu organu skupno izjavo, ki jo sestavita v dveh izvodih. Pomembno je tudi to, da jo sestavita in oddata davčnemu organu pred opravljenim prometom, ne pa kasneje. V praksi se pogostokrat dogaja, da npr. najemodajalec že zaračuna DDV na računu za najemnino in šele po datumu izstavitve računa opravita skupaj z najemnikom svojo dolžnost do davčnega organa. Drug problem, ki v praksi pogosto nastopa je, da je npr. najemodajalec ob sklenitvi najemne pogodbe imel pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, kasneje pa je začel opravljati tudi oproščeno dejavnost, zaradi česar je izgubil pravico do celotnega odbitka (odbitni delež). V tem primeru (njegova) podana izjava ni več v skladu s pogoji, ki so v tem členu predpisani za opravljanje obdavčenega prometa. Dolžan jo je umakniti in najemodajalca opozoriti o neizpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev za podajo izjave o obdavčitvi. Dogovor o obdavčitvi omenjenih primerov prometa je dovoljen v primerih, ko je najemnik, zakupnik, leasingojemalec oziroma kupec nepremičnine:

- davčni zavezanec, ki opravlja samo obdavčeno dejavnost;

- davčni zavezanec, ki sicer opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, vendar odbija vstopni DDV na podlagi dejanskih podatkov (odbija vstopni DDV za obdavčeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka)- v tem primeru lahko podpiše izjavo za dejavnost, od katere obračunava DDV;

- davčni zavezanec, ki sicer opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost in odbija vstopni DDV v skladu s 7. odstavkom 65. členom ZDDV-1 (izračunava torej več odbitnih deležev za vsako področje svoje dejavnosti, vendar za posamezno področje dejavnosti odbija celotni vstopni DDV (100 %), tako da za to področje lahko poda izjavo).