Natisnjeno s strani Racunovodja.com
E-Seminarji >> (Arhiv) DDV Sestavljenka (od 27.06.2007 do 31.12.07) >> VIII. OPROSTITVE DDV >> VIII. 5. Oprostitve pri izvozu >> 52. člen ZDDV-1- Oproščene transakcije >>

II. Komentarji

II.a Komentar k 52. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Določbe tega člena predpisujejo oprostitev plačila DDV pri izvozu blaga. V tem členu so povzete 1., 2. 3., 12. in 13. točka 31. člena prejšnjega zakona, in ne pomenijo vsebinskih sprememb.

II. b Komentar avtorice

Oprostitve pri izvozu so obravnavane v 146. in 147. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

Oprostitev izvoza izhaja iz realizacije načela destinacije (namembnosti). Po tem načelu se blago obdavči tam, kjer se porabi. V primeru izvoza blaga je to država, kamor je bilo blago uvoženo. Zaradi tega je v 52. členu določeno, da je izvoz blaga in storitev neposredno povezanih s tem izvozom, oproščen plačila DDV. Davčni zavezanec ima vedno pravico do odbitka vstopnega DDV od vseh nabav, ki so potrebne za realizacijo izvoza. Enak status kot izvoz blaga ima tudi mednarodni promet. Za izvoz blaga se upošteva le izvoz blaga iz območja Skupnosti. Oprostitve obdavčitve pri prometu blaga med državami članicami EU niso urejene s tem členom.

Komentar k a) in b) točki 1. odstavka 52. člena tega zakona:

V 1. odstavku 52. člena (točka a) in b)) odstavek sta omenjeni situaciji oprostitve izvoza blaga v Skupnost. Po a) točki 1. odstavka 52. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije v namembni kraj izven Skupnosti odpošlje ali odpelje prodajalec ali druga oseba za njegov račun, po b) točki 1. odstavka tega člena pa je oproščena takšna dobava tudi v primeru, če ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, alil druga oseba za njegov račun (enak davčni režim velja tudi za dobavo blaga, ki se odpošlje ali odpelje izven Skupnosti iz druge države članice). Davčni zavezanec dokazuje, da je bil opravljen izvoz z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti. Omenjeno dokazilo je pisna izvozna carinska deklaracija ali spremni dokument pri izvozu, ki mora vsebovati najmanj sestavine, ki so omenjene v 80. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Naj v nadaljevanju omenimo davčno obravnavo za primere, ko davčni zavezanec začasno izvozi blago v tretjo državo zaradi uporabe tega blaga na mednarodnem sejmu. Pri takšnem začasnem izvozu ne nastane obveznost za plačilo DDV. Takšno blago pa lahko kasneje davčni zavezanec na sejmu proda, vendar mora tedaj urediti carinski in davčni status blaga pri carinskem organu. To je promet na območju tretje države, od katerega se obračunava in plačuje davek v skladu s predpisi tretje države.

Komentar k b) točki 1. odstavka 52. člena tega zakona:

Prevozna sredstva za osebno rabo iz prvega pododstavka 15(2) člena Direktive 77/388/EGS zajemajo prevozna sredstva, ki jih za neposlovne namene uporabljajo osebe, ki niso fizične osebe, kot na primer osebe javnega prava v smislu člena 4(5) navedene direktive in združenja. Slednje določilo izhaja iz Uredbe Sveta ES, št. 1777/2005.

Komentar k c) točki 1. odstavka 52. člena tega zakona:

Skladno s c) točko prvega odstavka 52. člena je omogočena obdavčitev po načelu destinacije tudi tistega blaga, ki ga dobrodelne, človekoljubne in prosvetne organizacije nabavljajo na davčnem območju z namenom, da ga izvozijo v okviru opravljanja svojih dejavnosti in za potrebe opravljanja tovrstnih aktivnosti izven Skupnosti. Ta davčna oprostitev se prizna tistim organizacijam, ki se ukvarjajo z dobrodelno, človekoljubno ali prosvetno dejavnostjo in nabavljajo blago za omenjeni namen, če pridobijo ustrezno pooblastilo (soglasje) s strani davčnega organa. Namen obvezne izdaje soglasja je preprečiti zlorabo te davčne oprostitve v komercialne namene in morebitne zlorabe davčnih obveznosti s strani upravičencev.

Komentar k 2. odstavku 52. člena tega zakona:

Da lahko ugotovimo, ali je bil prag, ki ga je država članica določila v skladu s tretjo alinejo drugega pododstavka 15(2) člena Direktive 77/388/EGS (primerljivo z 2. odstavkom 52. člena ZDDV-1) presežen, se izračun opravi na podlagi fakturirane vrednosti. Skupna vrednost različnega blaga se lahko uporablja le, če je vse to blago vključeno v isti račun, ki ga je istemu kupcu izdal isti davčni zavezanec, ki dobavlja to blago.