Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 65. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu je določena uporaba in izračun odbitnega deleža, ki ga davčni zavezanec izračunava takrat, ko hkrati opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, s katerim določi znesek DDV, ki si ga sme odbiti.

Davčni zavezanec izračuna odbitni delež na podlagi podatkov o skupnem znesku letnega prometa, ki se nanaša na transakcije, od katerih si DDV lahko odbije in na transakcije, od katerih si DDV ne sme odbiti. Določeni so tudi zneski prometa, ki ne vplivajo na izračun odbitnega deleža (dobava osnovnih sredstev, priložnostne transakcije z nepremičninami in priložnostne finančne transakcije).

Davčni zavezanec lahko določi odbitni delež za vse transakcije ali pa ločeno za vsako področje dejavnosti, če zagotavlja ustrezno knjigovodstvo in izbran način določanja odbitnega deleža priglasi davčnemu organu. Izbrani način mora uporabljati najmanj 12 mesecev.

Določbe povzemajo 41. člen prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

To področje je v Direktivi Sveta 2006/112/ES obravnavano v 173.-175. členu.

Nekateri davčni zavezanci hkrati opravljajo dejavnost, od katere plačujejo DDV in hkrati dejavnost, od katere po tem zakonu ne obračunavajo in plačujejo DDV (oproščena dejavnost-neprave oprostitve). Pravico do odbitka vstopnega davka imajo samo za tiste nakupe blaga in opravljene storitve ter uvoz blaga, ki se nanašajo na obdavčeno dejavnost in prave oprostitve.

Za te primere so v zakonu predvidene ustrezne rešitve:

1) Odbitni delež obdavčene dejavnosti v celotni dejavnosti davčnega zavezanca določimo na podlagi dejanskih podatkov za preteklo leto, uporabi pa se na znesek vstopnega davka v tekočem letu (določi se delež obdavčene dejavnosti v celotni dejavnosti – t.i. odbitni delež);

2) Glede na to, da davčni zavezanci opravljajo zelo različne dejavnosti, kjer so tudi odbitni deleži zelo različni in ne odgovarjajo dejanski dodani vrednosti po posameznih vrstah dejavnosti, jim je omogočeno, da lahko ločeno, za posamezne vrste dejavnosti, ugotavljajo odbitne deleže, kar pa je pogojeno z vodenjem knjigovodskih evidenc ločeno po teh dejavnostih (t.i. sektorizacija dejavnosti);

3) Nenazadnje ima davčni zavezanec možnost, da odbija vstopni DDV v skladu z dejanskimi podatki, če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV (v tem primeru odbija DDV pri nabavah za obdavčeno dejavnost in prave oprostitve in ne odbija vstopnega DDV pri nabavah, ki se nanašajo na oproščeno dejavnost-neprave oprostitve).

V izračun odbitnega deleža se ne vštevajo občasne oziroma priložnostne transakcije (priložnostne transakcije v zvezi z nepremičninami, priložnostne finančne transakcije, dobave osnovnih sredstev, ki jih je davčni zavezanec uporabljal za namene svoje dejavnosti), ki jih izvaja davčni zavezanec in niso predmet njegovega rednega poslovanja. Izključitev priložnostnih transakcij je potrebna, da se ne popači odbitni delež in s tem vpliva na davčno obveznost zavezanca.