Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 66. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1 – 1. obravnava

V tem členu je za določeno blago in storitve predpisana omejitev odbitka DDV. V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 176.in 177. členu.

Davčni zavezanec si tako ne more odbiti DDV od nabav jaht, čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, zasebnih zrakoplovov in osebnih avtomobilov, z določenimi izjemami ter tudi ne od storitev, ki so tesno povezane s temi prevoznimi sredstvi in od stroškov reprezentance. Po tem členu so iz omejitve odbitka DDV po novem izključena vozila, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji.

Člen povzema šesti odstavek 40. člena prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

Komentar k točki a) 66. člena ZDDV-1

V zvezi s to točko in v povezavi z nekaterimi drugimi členi tega zakona lahko omenimo sodbo Sodišča ES C-97/90 in C-434/03.

Sodna praksa Sodišča ES: C-97/90:

Davčni zavezanec (Lennartz) je kupil avto, ki ga je v glavnem uporabljal v zasebne namene in ni odbil vstopnega DDV. Nemčija priznava pravico do odbitka vstopnega DDV pri avtomobilih za poslovno uporabo davčnih zavezancev (Slovenska DDV zakonodaja priznava pravico do odbitka vstopnega DDV pri nabavi osebnih avtomobilov v poslovne namene le v določenih primerih: dajanje avtomobilov v najem, prodajo in še pri nabavi za uporabo pri opravljanju določenih dejavnosti). Davčnemu zavezancu se je poslovna (službena) uporaba avtomobila povečala, zato je zahteval vračilo dela vstopnega DDV. Nemška davčna uprava zahtevi ni ugodila, z obrazložitvijo, da je bil avtomobil kupljen v zasebne namene. Lennartz se je pritožil z utemeljitvijo, da je prišlo do spremembe pogojev za obdavčenje v petletnem obdobju, v katerem se popravlja vstopni DDV pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Nemško sodišče je primer predalo Sodišču ES, ki je odločilo:

  • če je bilo blago kupljeno za zasebne namene, potem pa uporabljeno za opravljanje dejavnosti, ni pravice do popravka odbitka vstopnega davka na dodano vrednost,
  • če pa je bilo blago kupljeno za namene opravljanja dejavnosti in zasebno uporabo, lahko zavezanec odbije v celoti davek takoj, ampak od zasebne uporabe obračunava DDV.

Zanimiva pa je tudi sodba Sodišča ES C-434/03:

Charles in Charles-Tijmensova sta skupaj kupila počitniški bungalov, ki stoji na Nizozemskem. Ta je bil namenjen za dajanje v najem in za zasebno uporabo in je bil v obdobju, obravnavanem v postopku v glavni stvari, in sicer od 1.aprila do vključno 30.junija 1997, med uporabo dan v najem za 87,5% časa uporabe, za zasebne namene pa zaseden 12,5 % časa. Omenjeni osebi sta davčna zavezanca v smislu Šeste direktive. Ob tem je bil bungalov dan v najem osebam, ki so tam prebivale zelo kratko. Dajanje v najem je bilo opravljeno v okviru »počitniškega podjetja«. Odobreno jim je bilo vračilo 87,5 % vstopnega DDV. Naknadno je bila zavrnjena zahteva za vračilo 12,5% vstopnega DDV, zato sta se pritožila (bila sta mnenja, da jima pripada pravica do 100% odbitka vstopnega DDV). Nizozemsko sodišče je primer predalo Sodišču ES, ki je posledično ugotovilo pritožbi davčnih zavezancev. Sodišče ES je presodilo, da ima v skladu z ustaljeno prakso zadevna oseba glede DDV pri uporabi investicijskega blaga tako za namene dejavnosti ali zasebne namene izbiro, bodisi da to blago vključi v poslovna sredstva svojega podjetja, bodisi da ga v celoti ohrani v svojem zasebnem premoženju in ga s tem v celoti izvzame iz sistema DDV, ali pa da ga v svoje podjetje vključi toliko, kolikor se dejansko uporabi za dejavnost (v tem smislu glejte zlasti sodbe v zadevah Bakcsi, točki 25 in 25, Selling, točka 40 in z dne 21. aprila 2005, C-25/03 v zadevi HE, točka 46). Če davčni zavezanec odloči, da z investicijskim blagom, uporabljenim tako za namene dejavnosti in zasebne namene, ravna kot s poslovnimi sredstvi podjetja, je vstopni DDV, ki ga mora plačati za pridobitev tega blaga, načeloma v celoti in takoj odbiten (glejte zlasti sodbo z dne 11. julija 1991 v zadevi Lennartz, C-97/90, Recueil, str. I-3795, točka 26, in zgoraj navedeni sodbi v zadevah Bakcsi, točka 25, in Seeling, točka 41). Iz člena 6(2), prvi pododstavek, (a), Šeste direktive izhaja, da se, kadar zaradi blaga, vključenega v poslovna sredstva podjetja, nastane pravica do delnega ali celotnega odbitka plačanega vstopnega DDV, uporaba tega blaga davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih za zasebne namene ali za druge namene kot za namene njegove dejavnosti šteje za opravljanje storitev za plačilo. Ta uporaba, ki je torej obdavčljiva transakcija v smislu člena 17(2) te direktive, je v skladu z njenim členom 11A(1)(c) obdavčena na podlagi zneska celotnih stroškov, porabljenih za opravljene storitve (glejte v tem smislu zgoraj navedene sodbe v zadevah Lennartz, točka 26, Bakcsi, točka 30, in Seeling, točka 42). Zato ima davčni zavezanec po eni strani pravico, da se odloči, da v poslovna sredstva svojega podjetja v celoti vključi investicijsko blago, ki ga deloma uporablja za namene dejavnosti in deloma za druge namene, ki niso v zvezi z njo, in, glede na okoliščine primera, pravico, da v celoti in takoj odbije vstopni DDV, ki ga mora plačati za pridobitev tega blaga, po drugi strani pa obveznost, ki je povezana s to pravico, in sicer da plača DDV od zneska stroškov, porabljenih za uporabo omenjenega blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti (v tem smislu glejte zgoraj navedeno sodbo v zadevi Seeling, točka 43).

Komentar k točki b) 66. člena ZDDV-1:

Davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od izdatkov, ki sicer nastanejo v povezavi z opravljanjem dejavnosti, zadovoljujejo pa tudi osebne potrebe in imajo tako tudi značilnosti končne porabe: davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega davka od izdatkov za reprezentanco, pri čemer se kot izdatki za reprezentanco štejejo zgolj izdatki za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih, izdatki za hrano in pijačo ter izdatki za nastanitev.