Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 69. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu je predpisan popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih, ki se razporedi na obdobje 5 let, z izjemo nepremičnin, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. Obdobje popravka začne teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva, za kar se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen (oziroma ni izvršen) odbitek DDV. Določeno je, da se letni popravek upošteva v višini 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, zaračunanega na osnovna sredstva. Popravka ni potrebno izvršiti, če je razlika manjša od 10 evrov.

Člen povzema določbe drugega do petega odstavka 42. člena prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 187.,189.,190.in 191. členu.

V zakonu je določeno, da mora davčni zavezanec izvršiti popravek odbitka vstopnega DDV, če se v določenem obdobju spremenijo pogoji, ki so bili merodajni za odbitek. To pomeni, da mora zavezanec, ki je odbil vstopni davek od npr. dobavljene opreme, ker je opravljal v trenutku nabave obdavčeno dejavnost, nato pa spremeni svojo dejavnost v oproščeno dejavnost prej kot v 5 letih od nabave opreme, zmanjšati svojo pravico do odbitka vstopnega DDV. Enako pravilo velja tudi v obratnem primeru, če začne z opremo, za katero ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega davka (pri oproščeni dejavnosti), opravljati obdavčena dejavnost. Za opremo je določeno obdobje popravka 5 let, za nepremičnine pa 20 let. Davčni zavezanec popravek odbitka DDV za prvo leto opravi v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe, za naslednja obdobja pa v prvem obračunu DDV vsakega naslednjega koledarskega leta. Izračunani znesek popravka vstopnega DDV se tako ne popravi več takoj v celoti, temveč se znesek popravka razporedi na prihodnja obdobja (leta), v katerih davčni zavezanec osnovnega sredstva ne uporablja več pri opravljanju obdavčene dejavnosti oziroma ga bo pričel uporabljati pri opravljanju obdavčene dejavnosti.

V zvezi s tem področjem naj omenimo sodbo Sodišča ES na temo retroaktivne spremembe nacionalnega prava. Evropsko sodišče je v omenjeni sodbi zavzelo stališče, da je država upravičena podeliti retroaktivne učinke nacionalnemu pravu, ki spreminja odbitek DDV glede nepremičnega premoženja. Sodišče je odločilo, da načeli varovanja upravičenih pričakovanj in pravne varnosti ne prepovedujeta retroaktivnega učinka sprememb nacionalne zakonodaje, kadar zanj obstaja razlog javnega interesa in so zakonita pričakovanja davčnih zavezancev spoštovana. Glede zakonitega pričakovanja je Sodišče ES poudarilo, da je pomembno, da so prizadeti gospodarski subjekti opozorjeni na nameravano spremembo zakonodaje in njene retroaktivne učinke na način, ki jim omogoča razumeti posledice teh sprememb za njihove pravno-ekonomske interese.[1]


[1] Povzeto po prispevku Janje Bedrač: Retroaktivna sprememba nacionalnega prava je lahko upravičena, Davčno-finančna praksa, št. 12/2005, stran 25-28. Več o tem lahko preberete v tem prispevku.