Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 76. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen določa osebe, ki so po zakonu dolžne plačati DDV. Plačnik DDV je vsak davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, lahko pa je DDV dolžna plačati tudi druga oseba. Določbe tega člena se vsebinsko ne razlikujejo od prej veljavnega zakona z izjemo 7. točke prvega odstavka, po kateri je plačnik DDV oseba, ki povzroči, da se za blago končajo postopki v carinskem oziroma davčnem skladišču.

V tem členu so povzete določbe 12. člena prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 193.- 205. členu (določba 76. člena ZDDV-1 povzema 21. člen Šeste direktive).

Komentar k 2. točki 1. odstavka 76. člena tega zakona:

S to določbo je določeno, da je plačnik DDV oseba, ki je identificirana za namene DDV v Sloveniji, ki ji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, opravi dobavo plina ali električne energije. Prav tako je določeno, da je plačnik DDV oseba, ki je identificirana za namene DDV, če ji skladno s 23. členom ZDDV-1 blago dobavi davčni zavezanec (pridobitev blaga znotraj Skupnosti), ki nima sedeža v Sloveniji.

Komentar k 3. točki 1. odstavka 76. člena tega zakona:

Zakon določa kot plačnike med drugim tudi naročnike določenih storitev, ki so jih sicer opravili davčni zavezanci iz druge države članice EU, v skladu z zakonom pa je dolžan plačati DDV od teh storitev naročnik le-teh. Oseba, ki je dolžna plačati DDV, je davčni zavezanec, katerim so opravljene storitve iz 29. člena tega zakona (prejšnji 3. odstavek 17. člena ZDDV-1), oseba, identificirana za namene DDV, ki so ji opravljene storitve iz 25. člena tega zakona (storitve posrednikov), drugega, tretjega in osmega odstavka 27. člena tega zakona (prevozne storitve).

V zvezi s samoobdavčitvijo pri storitvah iz 3. odstavka 29. člena ZDDV-1 bi omenili še Pojasnilo DURS, št. 4230-413/2006-2, z dne 12. 12. 2006 (Plačnik DDV). Pojasnilo je sicer izdano k prejšnjemu 3. odstavku 17. člena in 12. člena ZDDV, vendar menimo, da je še vedno uporabno glede na zakonske tekste v novem ZDDV-1.

“Davčni zavezanec je navedel, da storitve, naštete v 3. točki tretjega odstavka 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB4), zanj oziroma njemu opravijo naslednje osebe: fizična oseba iz druge države članice, fizična oseba iz tretje države ali »mali« davčni zavezanec iz druge države. Nobena od navedenih oseb ni identificirana za namene DDV. Sprašuje, ali mora od prejetih storitev v Sloveniji plačati DDV na podlagi 12. člena ZDDV.

V navedenih primerih davčnemu zavezancu ni treba v Sloveniji plačati DDV na podlagi 12. člena ZDDV.

V tretjem odstavku 17. člena ZDDV je med drugim določeno, da velja pri storitvah svetovalcev, inženirjev, odvetnikov … za kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takšnega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali navadno prebiva, če so storitve opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici.

V prvem odstavku 12. člena ZDDV pa je določeno, da je oseba, ki mora plačati DDV, med drugim tudi davčni zavezanec, ki so mu opravljene storitve iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.

V navedenih dveh določbah sta opredeljena kraj obdavčitve in plačnik DDV v državi naročnika storitve. Pri tem je uporabljeno pravilo obrnjene davčne obveznosti (reverse charge mechanism). To pravilo pomeni poenostavitev, saj se tujemu davčnemu zavezancu, ki v drugi državi opravi neko storitev, tam ni treba identificirati za namene DDV, ker davek »namesto njega« plača prejemnik njegove storitve. Vendar pa pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV nastopi prenos kraja obdavčitve v državo naročnika samo, kadar neko storitev opravi oseba, identificirana za namene DDV, saj bi z drugačno razlago z DDV obdavčevali transakcije, ki jih opravijo »nezavezanci«, to pa ne bi bilo v skladu s splošnim sistemom DDV, po katerem morajo ta davek obračunavati in plačevati le osebe, identificirane za namene DDV. Tudi tedaj se namreč, ko davčnemu zavezancu, identificiranemu na namene DDV, opravi katero od storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV fizična oseba ali »mali« davčni zavezanec iz Slovenije, DDV ne obračuna in ne plača.”

Če malim davčnim zavezancem opravi storitev iz 29. člena ZDDV-1 davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji (npr. svetovalne in druge storitve iz 29. člena ZDDV-1), morajo pri davčnem organu vložiti zahtevek za izdajo ID-številko ter kot prejemniki storitev obračunati in plačati DDV. Mali davčni zavezanci, ki jim tuji davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, opravijo posredniške storitve (iz 25. člena ZDDV-1), prevozne in posredniške storitve, povezane s prevozi (2.,3. in 8. odstavek 27. člena ZDDV-1) ter pomožne prevozne, posredniške storitve, povezane s pomožnimi prevoznimi storitvami, cenitve premičnin in delo na premičninah (2.,3. in 4. odstavek 28. člena ZDDV-1) niso dolžni opraviti samoobdavčitve.

Komentar k 4. točki 1. odstavka 76. člena tega zakona:

Določba je povezana tudi s prvim odstavkom 23. člena ZDDV-1. Gre za primere, ko davčni zavezanec, ki ima sedež v eni od držav članic nabavlja blago z namenom nadaljnje prodaje v drugi državi članici, ki ni država, v kateri ima sedež, tako nabavljeno blago pa odpošlje neposredno iz države članice nakupa osebi, ki je identificirana za namene DDV v Sloveniji. Prejemnik blaga mora plačati DDV, če je identificiran za namene DDV v Sloveniji in če pridobi blago od davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža.

Komentar k 5. točki 1. odstavka 76. člena tega zakona:

DDV mora plačati tudi vsaka oseba, ki pridobiva oziroma nabavlja blago v Skupnosti, če je takšna nabava obdavčena v Sloveniji, kar pomeni, da ni nujno, da je taka oseba tudi identificirana za namene DDV (npr. prejemnik novega prevoznega sredstva).

Komentar k 8. točki 1. odstavka 76. člena tega zakona:

Poudariti želimo, da je plačnik DDV vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV, čeprav morda ni identificirana za DDV. DDV je dolžan plačati tudi davčni zavezanec, ki bi sicer imel pravico do oproščenega prometa blaga in storitev, pa je pomotoma na računu obračunal DDV ali pa je pri obračunu uporabil višjo stopnjo od predpisane. Te primere lahko najdemo v najemodajalstvu, ko najemodajalec obračuna DDV na izstavljenem računu za najemnino, čeprav z najemnikom (ki mora imeti pravico do celotnega odbitka DDV) nista podala davčnemu organu skupne izjave ali pa sta jo pozabila oddati pred opravljenim prometom. Prejemnik računa ne sme odbiti vstopnega DDV, če mu je bil zaračunan neupravičeno ali po previsoki stopnji (v drugem primeru sme odbiti le DDV, ki je obračunan do višine znižane stopnje).

Komentar k drugemu in tretjemu odstavku 76. člena tega zakona:

Npr. hrvaški davčni zavezanec (prodajalec), ki ni identificiran za namene DDV v eni izmed držav članic EU nabavi blago pri nemškem davčnem zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Nemčiji in proda to blago slovenskemu davčnemu zavezancu, kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Nemški davčni zavezanec dostavi kupljeno blago slovenskemu davčnemu zavezancu. V tem primeru ni opravljena pridobitev znotraj Skupnosti, saj slovenski davčni zavezanec ne nabavi blaga od davčnega zavezanca, ki bi bil identificiran za namene DDV v eni izmed držav članic EU. Hrvaški prodajalec opravi v zadevnem primeru promet na ozemlju Republike Slovenije, zato bi bil dolžan obračunati slovenski DDV. Če tega ne stori sam ali v njegovem imenu davčni zastopnik (2. odstavek 76. člena tega zakona), se obveznost za plačilo DDV prevali na prejemnika blaga (3. odstavek 76. člena tega zakona). V slednjem primeru bi bil dolžan obračunati DDV slovenski davčni zavezanec od vrednosti računa, ki ga prejme od hrvaškega davčnega zavezanca.