Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

II. Komentarji

II.a Komentar k 94. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu je predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance in kmete pavšaliste. Prag za uveljavljanje oprostitve obračunavanja za male davčne zavezance je iz 5.000.000 tolarjev povišan na cca. 6.000.000 tolarjev (25.000 evrov).

Na novo je dodana definicija obdavčljivega prometa, ki se mora upoštevati pri presoji o tem, ali gre za malega davčnega zavezanca, ki je lahko oproščen izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV. Po novi definiciji je tako iz obdavčljivega prometa izvzeta vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, z izjemo transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije pomožne transakcije. Prav tako se v obdavčljivi promet ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Drugi odstavek 94. člena določa načelno oprostitev obračunavanja DDV tudi za dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če katastrski dohodek članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov. Posebna določba, ki na drugačen način določa prag obsega dejavnosti in davčnega zavezanca, je potrebna zaradi posebne ureditve ugotavljanja dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru dohodnine in se nanaša le na fizične osebe, ki opravljajo to dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva, kot ga definirajo predpisi o dohodnini. Prav tako je omejena le na osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, saj je za tako dejavnost zlahka mogoče evidentirati dejanski promet. Določba se nanaša le na osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se osnovi dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka na zemljišča (katastrski dohodek) ali na panj.

Po predpisih o dohodnini se šteje, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani gospodinjstva, ki so lastniki oziroma uporabniki kmetijskih ali gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev. Za potrebe izvajanja DDV sistema je potrebno za dejavnost določiti enega davčnega zavezanca. Določeno je, da se kot davčni zavezanec šteje predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki je lahko kateri koli član gospodinjstva, ki je zavezanec za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po predpisih o dohodnini in ga drugi zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika kmečkega gospodinjstva.

II.b Komentar avtorice

Pravna podlaga za določitev posebnih pravil za mala podjetja je vključena v 281.-294. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

Komentar k 1. do 4. odstavku 94. člena tega zakona:

Davčni zavezanec za DDV je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, navedeno v 5. členu ZDDV-1, vendar se je dolžan identificirati za namene DDV (in na podlagi tega obračunavati in plačevati DDV) le tisti davčni zavezanec, ki iz tega naslova doseže 25.000 eurov obdavčljivega prometa (vedno gledamo obdobje zadnjih 12 mesecev in ne zadnjih koledarskih 12 mesecev). oziroma 7.500 eurov katastrskega dohodka.

V 94. členu je določena posebna ureditev za male zavezance, ki s svojo dejavnostjo v obdobju zadnjih 12 mesecev ne dosežejo predpisanega mejnega zneska prometa oziroma katastrskega dohodka. Zakon določa dva mejna zneska, in sicer 25.000 eurov tolarjev za vse dejavnosti, razen za osnovno dejavnost kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katero je določen mejni znesek v višini 7.500 eurov. Omenjeni skupini zavezancev ne smeta na računih izkazovati davka in nimata pravice do odbitka vstopnega davka. Oboji so oproščeni obračunavanja DDV, razen če se prostovoljno odločijo za to, da bodo obračunavali DDV. V slednjem primeru morajo takšno ureditev uporabljati najmanj 60 mesecev.

S 1.1.2007 je spremenjena vsebina obdavčljivega prometa za namene DDV, ki je podlaga za identifikacijo davčnih zavezancev v davčnem registru. Menimo, da je davčni zavezanec za DDV tudi oseba, ki v zadnjih 12 mesecih preseže 25.000 eurov obdavčljivega prometa, čeprav se ni vključila (identificirala) v sistem DDV oziroma, da identifikacija za DDV ni pogoj, da nekdo postane »redni« davčni zavezanec za DDV. Ko nekdo preseže mejni znesek obdavčljivega prometa, ni več »mali davčni zavezanec«, temveč postane »redni« davčni zavezanec za DDV, čeprav ni izvedel postopka za pridobitev ID-številke. Takoj ko takšna oseba ugotovi, da bo presegla mejni znesek za vstop v sistem DDV, se je dolžna pri pristojnem davčnem organu identificirati za DDV. Vložiti mora zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na posebnem obrazcu. Ker pa je v našem primeru davčni zavezanec z identifikacijo zamudil, je dolžan obračunati DDV od zneska, ki presega mejni znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Če se oseba ne bi prepozno identificirala, bi bila dolžna obračunati DDV najkasneje prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV. Roki, ki smo jih dolžni slediti in izhajajo iz Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost privedejo do tega, da se nam zelo hitro lahko zgodi, da z začetkom obračunavanja DDV zamudimo glede na promet, ki ga dosegamo (to se nam lahko zgodi, če upoštevamo najbolj skrajne roke, ki so predpisani za oddajo zahtevka za izdajo ID-številke in čas, ki ga ima davčni urad za izdajo odločbe). Davčni zavezanec za DDV, ki se ne identificira pravočasno za namene DDV je dolžan obračunati DDV od obdavčljivega prometa, ki presega mejni znesek, ne pa od celotnega obdavčljivega prometa, v zadnjih 12 mesecih.

Dolžnosti in pravice »rednih« davčnih zavezancev za DDV so:

  • dolžan obračunavati DDV,
  • dolžan na izdanih računih izkazovati DDV,
  • upravičen do vstopnega DDV v skladu 67. členom ZDDV-1,
  • dolžan voditi knjigovodstvo za potrebe DDV (obračun DDV-O...),
  • formalno se je dolžan prijaviti v davčni register zaradi identifikacije za namene DDV.

Komentar k b) točki 6. odstavka 94. člena tega zakona:

Če tuja oseba opravi promet blaga ali storitev v Sloveniji, se lahko identificira za namene DDV ali pa davčno obveznost prevali na kupca oziroma naročnika storitve. Pridobitev ID-številke ni vezana na opravljanje registrirane dejavnosti v Sloveniji. Če pridobi tuja oseba ID-številko, mora sestavljati obračune DDV-O in plačevati DDV. Tuja oseba ima možnost, da za izpolnjevanje prej omenjenih obveznosti pooblasti davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje predpisane obveznosti. Za tuje davčne zavezance (davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža) se ne uporabljata omenjena mejna zneska, kar pomeni, da postanejo tuji davčni zavezanci »redni« davčni zavezanci takoj, ko opravijo obdavčen promet blaga ali storitev v Sloveniji ne glede na višino obdavčljivega prometa.

Komentar k 7. odstavku 94. člena tega zakona:

Na novo je določena opredelitev obdavčljivega prometa, ki se mora upoštevati pri presoji, ali je davčni zavezanec lahko oproščen obračunavanja DDV in izpolnjevanja drugih obveznosti iz naslova DDV (t.i. mali davčni zavezanec). Opredelitev pojma obdavčljivega prometa po ZDDV-1 izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV (z nekaj izjemami, ki so omenjene v tretji alineji 7. odstavka 94. člena ZDDV-1). Sprememba opredelitve bo vplivala na zmanjšanje števila davčnih zavezancev, kar pomeni poenostavitev poslovanja tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s katero nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV (kakor so šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije).