Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

1. Zaokroževanje zneskov na računu in odbitek DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-117/2007, 3. 4. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

 

Smiselno, ob upoštevanju zakonskih sprememb, lahko upoštevamo pojasnila davčnega organa k 40. členu prejšnjega Zakona o DDV (ZDDV).

Sodna praksa Sodišča ES k 17. členu Šeste direktive (17. člen- Nastanek in obseg pravice do odbitka ), npr.:[1]

17                        Case 268/83 (Rompelman)

                            Case 50/87 (Commission/France)

                            Case 93/88 (Wisselink)

                            Case 94/88 (Abbemij)

                            Case C-60/90 (Polysar)

                            Case C-97/90 (Lennartz)

                            Case C-333/91 (Satam)

                            Case 50/88 (Kühne)

                            Case C-4/94 (BLP)

                            Case C-37/95 (Ghent Coal Terminal)

                            Case C-110/94 (INZO)

                            Case C-318/96 (SPAR)

                            Cases C-110-147/98 (Galbafrisa)

                            Case C-396/98(Schlossstrasse)

                            Case C-400/98 (Breitsohl)

                            Case C-150/99 (Lindöpark)

                            Case C-454/98 (Manfred Strobel)

                            Case C-78/00 (Commission/Italy)

                            Case C-17/01 (Walter Sudholz)

                            Case C-465/03 (Kretztechnik)

                            Case C-390/04 (GöteborgsOperan)

                            Joined Cases C-439/04 (Axel Kittel, Recolta Recycling)

                            Case C-42/05 (Ring Occasions and Fortis)

                            Case C-378/05 (Samotor)

17(1)                    Case C-62/93 (BP Soupergaz)

                             Case C-409/99 (Metropol Treuhand)

17(2)                    Case C-134/97 (Victoria Film)

                             Case C-98/98 (Midland Bank)

                             Case C-408/98 (Abbey National)

                             Case C-345/99 (Commission/France)

                             Case C-40/00 (Commission/France)

                             Case C-376/02 (Stichting ‘Goed Wonen’ II)

                             Case C-409/04 (Teleos)

                             Case C-435/05 (Investrand)[2]

                             eur-lex.europa.eu

17(2)(a)               Case 165/86 (Intiem)

                             Case C-342/87 (Genius Holding)

                             Case C-291/92 (Armbrecht)

                             Case C-62/93 (BP Soupergaz)

                            Case C-137/02 (Faxworld)

                             Case C-25/03 (Hans U. Hundt-Eßwein)

                            Case C-32/03 (Finni)

                             Case C-33/03 (Commission/UK)

17(2)(c)               Case C-269/00 (Wolfgang Seeling)

17(3)                    Case C-73/06 (Planzer Luxembourg):[3]

                              curia.europa.eu

17(3)(c)               Case C-4/94 (BLP)

                             Case C-80/95 (Harnas & Helm)

                             Case C-98/98 (Midland Bank)

17(4)                   Case C-73/06 (Planzer Luxembourg):

                             curia.europa.eu

17(5)                    Case C-98/98 (Midland Bank)

                              Case C-204/03 (Commission/Spain)

17(6)                    Case C-45/95 (Commission/Italy)

                             Case C-43/96 (Commission/France)

                             Case C-305/97 (Royscot Leasing)

                             Case C-181/99 (Sanofi Winthrop)

                             Case C-345/99 (Commission/France)

                             Case C-409/99 (Metropol Treuhand)

                             Case C-155/01 (Cookies World)

                             Case C-434/03 (Charles)

                             Case C-184/04 (Uudenkaupungi kaupunki)

17(7)                    Case C-409/99 (Metropol Treuhand)

                             Case C-155/01 (Cookies World)

                             Case C-228/05 (Stradasfalti)


[1] Obseg pravice do odbitka vstopnega DDV je v Direktivi Sveta 2006/112/ES obravnavano v 168. in 169. členu (delno 3. in 4. odstavek 17. člena Šeste direktive, delno pa 28f členu Šeste direktive).

[2] Izrek:
Člen 17(2) Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, je treba razlagati tako, da stroški svetovalnih storitev, ki jih je davčni zavezanec prejel zato, da bi se ugotovil znesek terjatve, ki je del premoženja njegovega podjetja in so povezani s prodajo delnic, ki se je opravila predenj je bil zavezan davku na dodano vrednost, ne predstavljajo, ob odsotnosti dejstev, ki bi dokazala, da imajo omenjene storitve izključni namen v gospodarski dejavnosti, v smislu navedene Direktive, ki jo opravlja davčni zavezanec, neposredne in takojšnje povezave s to dejavnostjo in posledično ne dajejo pravice do odbitka davka na dodano vrednost, ki jim je bil naložen.

[3]Izrek:
1) Člena 3(b) in 9, drugi odstavek, Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države je treba razlagati tako, da se na podlagi potrdila, skladnega z obrazcem iz Priloge B k tej direktivi, ne domneva le, da je zadevna oseba davčni zavezanec za DDV v državi članici davčne uprave, ki mu ga je izdala, ampak tudi, da ima sedež v tej državi članici.
Vendar te določbe ne zahtevajo, da je davčni upravi države članice vračila, ki bi dvomila glede gospodarske stvarnosti sedeža, katerega naslov je naveden v tem potrdilu, prepovedano, da se o tej stvarnosti prepriča tako, da uporabi upravne ukrepe, ki jih v ta namen določa ureditev Skupnosti na področju davka na dodano vrednost.
2) Člen 1, točka 1, Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti, je treba razlagati tako, da „sedež gospodarske dejavnosti“ pomeni kraj, kjer se sprejemajo bistvene odločitve glede splošnega vodenja te družbe ali kjer se izvajajo naloge glavne uprave te družbe.