Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum  Preklopi na starejšo različico
PrijavaUstvarite nov uporabniški račun

Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke

Gradivo ni več aktualno

Razširi 

Uredba Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni list EU, št. L 288 z dne 29.10.2005)

Direktiva Sveta (ES) št. 1777/2005 vsebuje določbe glede izvajanja pravil v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki so jih lahko države članice v nekaterih primerih razlagale prosto. Da bi se zagotovila večja skladnost med uporabo sistema davka na dodano vrednost in ciljem notranjega trga v primeru nastalih ali morebitnih razlik pri uporabi, ki niso združljive z ustreznim delovanjem notranjega trga, so bile sprejete nekatere skupne določbe o izvajanju pravil s področja DDV.

Ukrepi iz omenjene uredbe so pravno zavezujoči šele od začetka veljavnosti te uredbe in ne posegajo v veljavnost zakonodaje in razlage, ki so jih predhodno sprejele države članice. Uredba je začela veljati s 1.7.2006, razen 13. člena, ki smo ga začeli uporabljati s 1.1.2006. Slednja uredba je pravno zavezujoča za države članice EU in se uporablja neposredno v vseh državah članicah (pravil te uredbe ni potrebno vgraditi v nacionalno zakonodajo, saj se določbe te uredbe uporabljajo neposredno).

Pravila za izvajanje so posegla na naslednja področja:

  • določitev davčnih zavezancev (določa, da je davčni zavezanec tudi Evropsko gospodarsko interesno združenje, ki opravlja obdavčljive transakcije, če proti plačilu dobavlja blago svojim članom ali tretjim osebam ali zanje opravlja storitve),
  • kadar davčni zavezanec le sestavi različne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil njegov naročnik, se ta transakcija šteje za opravljanje storitev,
  • prodaja opcij kot finančnega instrumenta se obravnava kot opravljanje storitev, ločeno od transakcij, na katere se opcija nanaša,
  • storitve v okviru organiziranja pogrebov predstavljajo eno samo storitev in so obdavčene v kraju, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, svoj sedež,
  • storitve prevajanja besedil so obdavčene tam:
    • kjer so opravljene, če se opravijo za naročnike s sedežem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež,
    • v kraju, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali če tak kraj ne obstaja,
    • v kraju, kjer ima naročnik stalno prebivališče ali začasno prebivališče (2.e odstavek 9. člena Šeste direktive),
  • enako kot storitve prevajanja besedil se obdavčijo tudi odstopi za televizijsko predvajanje nogometnih tekem davčnim zavezancem s sedežem v Skupnosti (prva alineja 2.e odstavka 9. člena Šeste direktive),
  • storitve zastopnikov iz 7. alineje 2.e odstavka 9. člena Šeste direktive zajemajo tako storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun naročnika opravljene storitve, kot tudi storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun izvajalca opravljene storitve (primerljivo s storitvami posredovanja iz 1. odstavka 29. člena ZDDV-1),
  • glede dajanja premičnin v najem (primerljivo s 1. odstavkom 29. člena ZDDV-1) je pojasnjeno, da se za namene določanja prevoznih sredstev, omenjenih v tej alineji, štejejo tudi priklopniki, polpriklopniki ter železniški vagoni (slednji so ravno tako obdavčeni po 24. členu ZDDV-1),
  • med storitve svetovalcev, odvetnikov, računovodij in drugih podobnih storitev se uvrščajo tudi storitve vložitve zahtevka za vračilo DDV ali prejema vračila DDV,
  • elektronsko opravljene storitve vključujejo tudi storitve, ki se opravljajo preko interneta ali elektronskega omrežja in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem, v odsotnosti informacijske tehnologije pa ne bi mogle obstajati (te storitve so še podrobneje opredeljene v uredbi, prav tako pa je temu področju namenjen poseben člen),
  • kadar dobavitelj ali izvajalec storitev kot pogoj za sprejetje plačila s kreditno ali plačilno kartico zahteva, da naročnik njemu ali drugemu podjetju izplača določeno vsoto, in kadar skupni znesek, ki ga izplača naročnik, ostane nespremenjen ne glede na način plačila, je ta znesek sestavni del davčne osnove za dobavo blaga ali opravljanje storitev,
  • storitve poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja, ki se izvajajo pod pogoji iz 13(A)(1)(i) člena Direktive 77/388/EGS, vključujejo izobraževanje, ki je neposredno povezano s poklicem ali stroko, pa tudi izobraževanje, usmerjeno v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene. Trajanje poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja je za ta namen brez pomena. Slednje velja za primere izobraževanja otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje, poklicno usposabljanje ali prekvalifikacijo, vključno z opravljanjem storitev in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, če te dejavnosti opravljajo osebe javnega prava, ki so temu namenjene, ali druge organizacije, ki jim država priznava podoben namen,
  • oprostitve finančnih storitev, ki so oproščene plačila DDV po 44. členu ZDDV-1 (točka 4.d 1. odstavka 44. člena ZDDV-1), se ne nanašajo na platinaste zlatnike,
  • prevozna sredstva za osebno rabo iz prvega pododstavka 15(2) člena Direktive 77/388/EGS zajemajo prevozna sredstva, ki jih za neposlovne namene uporabljajo osebe, ki niso fizične osebe, kot na primer osebe javnega prava v smislu 4(5) člena navedene direktive in združenja,
  • da se ugotovi, ali je bil prag, ki ga je država članica določila v skladu s tretjo alinejo drugega pododstavka 15(2) člena Direktive 77/388/EGS presežen, se izračun opravi na podlagi fakturirane vrednosti. Skupna vrednost različnega blaga se lahko uporablja le, če je vse to blago vključeno v isti račun, ki ga je istemu kupcu izdal isti davčni zavezanec, ki dobavlja to blago (primerljivo s točko b) 1. odstavka 52. člena ZDDV-1),
  • če je država članica uvoznica uvedla elektronski sistem za izpolnjevanje carinskih formalnosti, izraz „uvozni dokument“ iz 18(1)(b) člena Direktive 77/388/EGS zajema elektronske različice teh dokumentov, pod pogojem, da omogočajo nadzor nad izvrševanjem pravice do odbitka,
  • če med koledarskim četrtletjem davčni zavezanec, ki nima sedeža in uporablja posebno ureditev iz 26c(B) člena Direktive 77/388/EGS, izpolni vsaj eno od meril za izključitev, določeno v 26c(B)(4) členu, država članica identifikacije izključi tega davčnega zavezanca, ki nima sedeža, iz posebne ureditve. V takšnih primerih se davčni zavezanec, ki nima sedeža, lahko izključi iz posebne ureditve kadar koli v navedenem četrtletju.

Glede elektronskih storitev, opravljenih pred izključitvijo, a med koledarskim četrtletjem, v katerem pride do izključitve, davčni zavezanec, ki nima sedeža, predloži obračun za celotno četrtletje, v skladu s 26c(B)(5) členom Direktive 77/388/EGS. Zahteva po predložitvi tega obračuna ne vpliva na morebitno zahtevo po vpisu v register v državi članici v skladu z običajnimi pravili (op.: posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve),

  • država članica identifikacije, ki prejme višji znesek od zneska iz obračuna, vloženega v skladu s 26c(B)(5) členom Direktive 77/388/EGS, preplačani znesek povrne neposredno zadevnemu davčnemu zavezancu. Če je država članica identifikacije prejela znesek v skladu z obračunom, ki se kasneje izkaže za netočnega, in je ta država članica znesek že porazdelila med države članice končne potrošnje, te države članice nemudoma povrnejo preplačan znesek davčnemu zavezancu, ki nima sedeža, in državo članico identifikacije obvestijo o izvedenem popravku,
  • vsako obračunsko obdobje (četrtletje) v smislu 26c(B)(5) člena Direktive 77/388/EGS je ločeno obračunsko obdobje. Po predložitvi obračuna v smislu 26c(B)(5) člena Direktive 77/388/EGS se nadaljnje spremembe v njem vsebovanih zneskov lahko izvedejo le kot spremembe in dopolnitve obračuna in ne s prilagoditvijo glede na naslednji obračun. Zneski davka na dodano vrednost, plačani v skladu s 26c(B)(7) členom Direktive 77/388/EGS, so specifični za ta obračun. Naknadne spremembe in dopolnitve plačanih zneskov se lahko izvedejo le glede na ta obračun in se ne smejo razporediti v drugega ali se prilagoditi v naslednjem. Zneski v obračunih davka na dodano vrednost, vneseni po posebni ureditvi iz 26c(B) člena Direktive 77/388/EGS, se ne zaokrožujejo navzgor ali navzdol k najbližji celi denarni enoti. Prijavi in nakaže se točen znesek davka na dodano vrednost (primerljivo s 127. členom ZDDV-1).
Kazalo | 6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA | Uredba Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni list EU, št. L 288 z dne 29.10.2005) | I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA