Natisnjeno s strani Racunovodja.com
E-Seminarji >> (Arhiv) DDV Sestavljenka (od 27.06.2007 do 31.12.07) >> VIII. OPROSTITVE DDV >>

VIII. 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti

Kazalo

VIII. 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti

44. člen ZDDV-1– Druge oproščene dejavnosti

I. Vsebina zakona

Plačila DDV so oproščene tudi naslednje transakcije:

1. zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov;

2. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:

3. dobava blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 42. člena tega zakona in tega člena, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma proizvodnji katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom tega zakona;

4. finančne transakcije, in sicer:

a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec;

b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca;

c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;

d) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani;

e) transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži;

f) upravljanje investicijskih skladov;

5. dobava kolkov in drugih podobnih znamk;

6. igre na srečo;

7. dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;

8. dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč;

9. dobava zlata Banki Slovenije.

II. Komentarji

II.a Komentar k 44. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V 44. členu zakona so določene »druge oproščene dejavnosti«, od katerih se ne obračunava DDV. Gre za oprostitve, ki so oproščene iz tehničnih, vsebinskih in konceptualnih razlogov in so podane v devetih skupinah.

Prva skupina dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v sklopu pričujočega člena zakona, so zavarovalne in pozavarovalne transakcije.

2. točka nadaljuje z najemom oziroma zakupom nepremičnin (vključno z leasingom) s štirimi taksativno naštetimi izjemami.

Tretja skupina oproščenih dejavnosti je dobava blaga, v celoti uporabljena za namene oproščenih dejavnosti brez pravice do odbitka DDV oziroma, pri kateri davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka davka v skladu z določbo, ki ureja pravico do odbitka davka.

Četrto skupino oproščenih dejavnosti predstavljajo finančne storitve, in sicer določene transakcije povezane z dajanjem kreditov oziroma posojil v denarni obliki, kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev, v zvezi z določenimi plačilnimi instrumenti, valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo ter vrednostnimi papirji. V skladu s to točko je oproščeno tudi upravljanje investicijskih skladov.

Peta skupina oproščenih dejavnosti so transakcije, povezane s kolki in drugimi podobnimi znamkami.

Šesta skupina oproščenih dejavnosti so igre na srečo.

Sedma skupina določa kot oproščene transakcije dobavo (delov) objektov in pripadajočih zemljišč.

Skladno z 8. točko so plačila davka na dodano vrednost oproščene dobave zemljišč z izjemo stavbnih zemljišč.

Zaključna deveta točka opredeljuje dobavo zlata Banki Slovenije kot oproščeno dejavnost.

Ta člen povzema določbe 27. člena prejšnjega zakona ter predstavlja delni odmik od prej veljavne ureditve v smislu redakcijskih popravkov ter izključitve oziroma prenosa pravice do izbire obdavčitve v primeru določenih transakcij z nepremičninami v drug člen, to je v 45. člen zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES so oprostitve za druge dejavnosti obravnavane v 135. in 136. členu.

Komentar k 2. točki 44. člena tega zakona:

Davčni organ je 11.9.2006 izdal pojasnilo št. 4224-19/2006 na temo zaračunavanja nadomestila za stavbno zemljišče najemniku. Davčni organ je pojasnil, da po Zakonu o davku na dodano vrednost nadomestilo za stavbno zemljišče ne pomeni plačila za opravljeni promet blaga oziroma storitev. Če se NUSZ zaračuna najemniku, pa znesek NUSZ povečuje davčno osnovo za obračun DDV od najemnine. Ali bo obračunan DDV, je odvisno od tega, ali je najemodajalec podpisal z najemnikom izjavo, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Če pogodbeni stranki nista podpisali izjave, je takšen promet oproščen plačila DDV. Davčni organ je mnenja, da bi se najemodajalec lahko skliceval, da je to nadomestilo plačal v imenu najemnika le, če bi se odločba o NUSZ glasila na najemnika (v tem primeru zaračunanega nadomestila za stavbno zemljišče ne bi vključil v davčno osnovo); to je na podlagi zgoraj navedenih določil sicer možno, če občini sporoči, kdo je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe. V takšnem primeru bi se najemodajalec lahko skliceval na določbo c) točke 6. odstavka 36. člena ZDDV-1 (v davčno osnovo se ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij).

Komentar k 3. točki 44. člena tega zakona:

Ta določba upošteva eno temeljnih načel davka na dodano vrednost, in sicer načelo nevtralnosti. Načelo nevtralnosti pomeni tudi, da transkacije ne smejo biti obdavčene (temveč oproščene), če za to blago nismo smeli uveljaviti vstopnega DDV.

Načelo nevtralnosti je večkrat omenjeno v sodbah Sodišča ES, tako npr. tudi v sodbi C-45/95, Komisija proti Italiji:

»Država članica, ki uvede predpis, po katerem dobave blaga niso oproščene plačila DDV, če za to blago ni bilo moč uveljaviti vstopnega davka, ravna v nasprotju s Šesto direktivo. Tudi eventuelno nizek znesek v primeru dvojnega obdavčenja ne odvezuje države članice od obveznosti uporabe Šeste direktive, katere namen je prav izogibanje dvojnega obdavčevanja, ki bi bilo v nasprotju z načelom nevtralnosti, ki je osnova skupnega sistema DDV.«

Komentar k 4.e točki 44. člena tega zakona:

V zvezi s storitvami trženja in prodaje investicijskih kuponov je Ministrstvo za finance izdalo pojasnilo št. 432-32/2006, 6. 11. 2006 (DDV od storitev trženja investicijskih skladov).

V 4. e točki 44. člena ZDDV-1 je določeno, da so plačila DDV oproščene finančne storitve: transakcije (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), vključno s posredovanjem z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen dokumentov o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži (primerljivo z določbo 4.e točko prvega odstavka 27. člena ZDDV-1-). Generalni davčni urad je že v enem izmed prejšnjih pojasnil presodil, da so storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, ki jih opravljajo borznoposredniške družbe obdavčene.

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je tako prodaja investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov kakor tudi storitve, ki jih v okviru trženja investicijskih skladov opravlja davčni zavezanec[1], predmet 40. točke sodbe C-235/00, kjer SES navaja storitve, ki ne sodijo v okvir posredovanja z vrednostnimi papirji in zato niso oproščene davka.[2] Iz omenjene sodbe izhaja, da Sodišče ES vse dejavnosti, ki jih davčni zavezanec navaja kot podlago za oprostitev v sklopu posredovanja z vrednostnimi papirji, uvršča med primere, ki jih ni mogoče opredeliti kot posredovanje. Z navedbo, v kateri SES izrecno navaja, da podizvajalec, ki ima položaj prodajalca finančnega produkta, ne more biti posrednik v smislu oprostitve iz člena 13(B)(d)(5) Šeste direktive, pa je iz pojma posredovanja z vrednostnimi papirji izključena tudi prodaja investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, ki jo borznoposredniške družbe opravljajo za družbe za upravljanje. Ker je pri storitvah, ki jih navaja davčni zavezanec, davčna osnova jasno določena, je tudi temeljni pogoj za oprostitev neizpolnjen. Zato bi oprostitev navedenih storitev pomenila nedopustno širitev obsega oprostitev in je v nasprotju tako z določbami Šeste direktive kakor s prakso SES (oprostitve za določene druge dejavnosti so določene predvsem iz razloga, da je davčna osnova težko določljiva).

Komentar k 4.f točki 44. člena ZDDV-1:

V zvezi s storitvami upravljanja je Ministrstvo za finance izdalo pojasnilo št. 432-32/2006, 6. 11. 2006 (DDV od storitev trženja investicijskih skladov). V zvezi s tem je proučilo Sodbo ES št. C-169/04 (Abbey National plc, Inscape Investment Fund vs. Commissioners of Customs & Excise). MF je poudarilo, da v zadevni sodbi SES ne govori o storitvah trženja, ampak presoja možnost oprostitve upravnih in računovodskih storitev, ki jih družba za upravljanje prenese na podizvajalca. SES se je postavilo na stališče, da storitve upravljanja, ki jih opravi tretji upravljalec, načeloma sodijo na področje uporabe člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, vendar že iz naslednje točke izhaja, da ni nujno, da je vsaka storitev, ki je oproščena, kadar jo opravlja družba za upravljanje, opredeljena kot takšna tudi pri prenosu na tretjega podizvajalca. Tedaj je treba za uporabo oprostitve iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive ločeno presojati, ali so prenesene storitve značilne za upravljanje investicijskih skladov. Odločilni kriterij, ki ga je pri tem treba upoštevati, navaja SES v že omenjeni 70. točki.[3]

Iz okvira uporabe oprostitve SES izrecno izključuje preproste materialne in tehnične storitve, ki ne izpolnjujejo kriterija specifičnih in nujnih dejavnikov upravljanja posebnih investicijskih skladov. Ob upoštevanju vsega navedenega in predvsem načela ozke razlage oprostitev iz člena 13 Šeste direktive je Ministrstvo za finance podalo mnenje, da storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov, katerih vsebina so informiranje stranke o delovanju investicijskega sklada, identifikacija stranke, predaja potrebne dokumentacije (pristopna izjava) za vpis kuponov vzajemnih skladov in predaja izpolnjene dokumentacije družbi za upravljanje, kot posamične storitve, prenesene na podizvajalca, ne izpolnjujejo kriterija posebne celote, katere namen je, izpolniti specifične in nujne naloge storitve iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, in jih zato tudi ni mogoče uvrstiti med oprostitve iz 4.f točke prvega odstavka 27. člena ZDDV-1 (primerljivo z novo določbo 4.f točke 44. člena ZDDV-1).

Komentar k 5. točki 44. člena tega zakona:

Enako kot poštne so tudi davčne znamke ter upravni in sodni koleki oproščeni plačila DDV, ne glede na to, kdo jih zaračunava. Z upravnimi in sodnimi taksami se namreč plačujejo storitve upravnih (sodnih) organov, ki pa niso del obdavčene dejavnosti upravnega ali sodnega organa.

Komentar k 7. točki 44. člena tega zakona:

Davčni organ je k vsebinsko enaki določbi v prejšnjem Zakonu o davku na dodano vrednost izdal pojasnilo, da je prodaja objekta, ki je v uporabi že več kot dve leti in ni bila podana izjava za obdavčitev z DDV, predmet obdavčitve z davkom na promet nepremičnin (in ne DDV), čeprav je bil ta objekt pred prodajo prenovljen in adaptiran (ali rekonstruiran). DDV je potrebno obračunati le, če bi bila to gradnja novega objekta skladno z Zakonom o graditvi objektov (Obdavčitev nepremičnine ob odprodaji , Pojasnilo DURS, št. 4236-50/2006, 12. 10. 2006).

V povezavi s to zakonsko določbo želimo omeniti še pojasnilo davčnega organa, št. 4236-11/2006, 26.10.2006 (Obdavčitev prometa z nepremičninami ). Izpostavili bi nekaj stališč davčnega organa iz omenjenega pojasnila, saj menimo, da so kljub novemu zakonu tudi v bodoče uporabne (prodaja nepremičnine s strani občana, ki hkrati opravlja dejavnost kot s.p.):

“Zavezanec nadalje sprašuje, ali fizična oseba, ki drugače opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik, identificiran za DDV, plača pri prodaji nepremičnine davek kakor druge fizične osebe (ki niso s. p.), kadar proda nepremičnino, ki ni sredstvo podjetja, ampak je v lasti fizične osebe.

Kadar je fizična oseba, ki drugače opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik, identificirana za namene DDV in prodaja blago, na splošno velja, da mora ob prodaji tega blaga obračunati DDV. Način knjiženja blaga (med osnovna sredstva ali ne) ne sme vplivati na odločitev o obdavčitvi z DDV. Po ZDDV morajo namreč davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, od vseh prodaj blaga (tudi od novih objektov), ki jih opravijo v okviru svoje ekonomske dejavnosti, obračunati DDV, če ni podlage za oprostitev tega davka. Če pa fizična oseba prodaje blaga ne opravi v okviru svoje ekonomske dejavnosti in nastopa le kot fizična oseba, DDV ne obračuna. Ali neka oseba prodajo blaga opravi v okviru svoje ekonomske dejavnosti ali ne, je treba presojati v vsakem primeru posebej.”

Komentar k 8. točki 44. člena zakona:

V povezavi s to zakonsko določbo želimo omeniti pojasnilo davčnega organa, št. 4236-11/2006, 26.10.2006 (Obdavčitev prometa z nepremičninami ). Izpostavili bi nekaj stališč davčnega organa iz omenjenega pojasnila, saj menimo, da so kljub novemu zakonu tudi v bodoče uporabne (prodaja nezazidanih stavbnih zemljišč):

“Promet nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga opravi fizična oseba, je lahko obdavčen z DDV ali pa z DPN, to je odvisno od tega, ali je fizično osebo – prodajalca nepremičnine mogoče opredeliti kot osebo, ki neodvisno opravlja dejavnost po 13. členu ZDDV-1, kakor je pojasnjeno že v 2. točki tega pojasnila.

Zavezanec je zastavil tudi vprašanje, kakšno vlogo ima komunalna opremljenost pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nezazidana stavbna zemljišča, tako tista, ki so komunalno opremljena, kakor tudi komunalno neopremljena, so obdavčena z DDV, razen če promet opravi oseba, ki ni identificirana za namene DDV, ko so obdavčena z DPN. Pri presojanju, ali je treba fizično osebo, ki prodaja nezazidano stavbno zemljišče, v posameznem primeru obravnavati kot davčnega zavezanca, ki opravlja dejavnost, pa lahko okoliščina, da je oseba zemljišče komunalno opremila, kaže na opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca. Vložena sredstva v neko nepremičnino oziroma komunalno opremljanje zemljišča je torej lahko tudi eden od kriterijev pri presoji, ali je fizično osebo treba opredeliti kot davčnega zavezanca za DDV.”


[1]V vprašanju davčnega zavezanca so povzeta spremljajoča dejanja, ki jih davčni zavezanec opravlja v okviru trženja investicijskih skladov in jih hkrati navaja kot argumente za uvrstitev trženja in prodaje investicijskih kuponov in delnic investicijskih skladov v sklop oprostitev:

[2]»40. Na drugi strani pa ne gre za posredovanje v primeru, ko ena izmed strank podizvajalcu zaupa izvedbo določenih administrativnih formalnosti, povezanih s pogodbo, kot zagotavljanje informacij in sprejemanje ter obravnava prošenj za vpis vrednostnih papirjev, ki so predmet pogodbe. V tem primeru podizvajalec zaseda položaj stranke, ki prodaja finančni produkt in zato ne gre za posrednika, ki ne zaseda položaja ene izmed pogodbenih strank, skladno z vsebino zadevne določbe.«

[3] »70. Upravne in računovodske storitve skladov, ki jih opravlja tretji upravljalec, čeprav bi bile opredeljene kot transakcije iz člena 13 (B)(d), točke 6, Šeste direktive, morajo tvoriti posebno celoto, presojano celovito, katere namen je izpolniti specifične in nujne naloge storitve iz člena 13 (B)(d), točke 6, Šeste direktive.«

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (71.,72.,73.,74.,75.,76., 77. člen)

71. člen-P (Zavarovalni in pozavarovalni posli)

Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1 so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.

72. člen- P (Dobave blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin)

(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, kot na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.

(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1.

73. člen- P (Najem oziroma zakup nepremičnin)[1]

(1) Najem oziroma zakup nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 pomeni dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup . Vključuje tudi dajanje nepremičnin v podnajem.

(2) Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

(3) Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin iz drugega odstavka tega člena, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC ...), je obdavčitev take storitve odvisna od vsebine storitve.

74. člen- P (4.a in 4.b točka 44. ZDDV-1)

(1) Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke 44. člena ZDDV-1 se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.

(2) Izročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo se ne šteje za storitev iz 4.a točke 44. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.

(3) Za storitev upravljanja kreditov oziroma posojil v denarni obliki se šteje tudi odkup kreditov.

(4) V skladu s 4.b točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.

75. člen- P (4.c točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki 44. člena ZDDV-1 se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.

(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki 44. člena ZDDV-1 se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa ipd.

(3) Znesek depozita ni predmet DDV, ne glede na to, kdo depozit da oziroma ga sprejme.

(4) Pri depozitih se šteje, da finančno storitev opravi oseba, ki da depozit. Če da depozit davčni zavezanec, ki ne opravlja finančnih storitev kot svojo dejavnost, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da je finančna storitev opravljena občasno.

(5) Obresti od depozitov so oproščene plačila DDV. Če da depozit mali davčni zavezanec ali fizična oseba, obresti od depozitov niso predmet DDV.

(6) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje terminalov POS, vzdrževanje bankomatov in izdelava raznih poročil.

(7) Za transakcije iz 4.c točke 44. člena ZDDV-1 se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.

76. člen-P (4.d, 4.e in 4.f točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Po 4.d točki 44. člena ZDDV-1 se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.

(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo, je v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV.

(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščene transakcije po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(4) Transakcije s priložnostnimi kovanci, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, so oproščene plačila DDV po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(5) Za upravljanje iz 4.e točke 44. člena ZDDV-1 se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(6) Donos iz vrednostnega papirja (dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za opravljeno transakcijo, ni predmet DDV.

(7) Med storitve upravljanja investicijskih skladov iz 4.f točke prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, se uvrščajo tudi storitve, ki jih upravljalec investicijskega sklada poveri zunanjim izvajalcem, vendar le, če te tvorijo posebno celoto in so specifične in nujne za upravljanje investicijskih skladov.

77. člen-P (Stavbna zemljišča)

Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov.


[1] Spremembe tega člena so bile objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list, št. 52/07).

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

1. Posredovanje finančnih storitev, Pojasnilo DURS, št. 4230-475/2006, 21. 2. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

2. Zavarovalne transakcije in povezane storitve, Pojasnilo DURS, št. 4230-15/2007, 14. 2. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

3. Plačilo na obroke in 39. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Pojasnilo DURS, št. 4230-71/2007-2, 20. 3. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

4. Obdavčitev posredovanja spremljevalnih storitev pri prodaji letalskih vozovnic, Pojasnilo DURS, št. 4230-22/2007, 18. 6. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

 

 

Smiselno, ob upoštevanju zakonskih sprememb, lahko upoštevamo pojasnila davčnega organa in sodno prakso k 27. členu prejšnjega zakona (ZDDV).

Primer sodne prakse k 27. členu ZDDV: Sodba U 107/2004 z dne 11.09.2006 – povezano z obdavčitvijo prodaje nepremičnine z DDV oziroma DPN

povezava: http://www.racunovodja.com

Sodna praksa Sodišča ES k 13 (B) členu Šeste direktive (13. člen-Oprostitve na ozemlju države; 13(B) člen- Druge oprostitve), npr.:[1]

13B(a)                 Case C-4/94 (BLP)

                            Case C-349/96 (Card Protection Plan)

                            Case C-240/99 (Skandia)

                            Case C-8/01 (Assurandør-Societet)

                            Case C-472/03 (Arthur Andersont)

                            Case C-13/06 (Commission/Greece)

13B(b)                 Case 173/88 (Henriksen)

                            Case C-63/92 (Lubbock Fine)

                            Case C-346/95 (Blasi)

                            Case C-60/96 (Commission/France)

                            Case C-12/98 (Amengual Far)

                            Case C-409/98 (Mirror Group)

                            Case C-446/98 (Camara Municipal do Porto)

                            Case C-108/99 (Cantor Fitzgerald)

                            Case C-326/99 (Goed Wonen)

                            Case C-269/00 (Wolfgang Seeling)

                            Case C-315/00 (Rudolf Maierhofer)

                            Case C-275/01 (Sinclair Collis Lt)

                            Case C-284/03 (Temco Europe)

                            Case C-428/02 (Fonden Marselisborg)

                            Case C-63/04 (Centralan)

                            Case C-246/04 (Turn- und Sportunion Waldburg)

13B(c)                 Case C-45/95 (Commission/Italy)

                            Case C-280/04 (Jyske Finans)

                            Case C-18/05 (Salus)

                            Case C-155/05 (Villa maria Beatrice Hospital)

13B(d)                 Case C-4/94 (BLP)

                            Case C-16/00 (Cibo)

13B(d)(1)             Case 8/81 (Becker)

                            Case 255/81 (Grendel)

                            Case 70/83 (Kloppenburg)

                            Case 207/87 (Weissgerber)

                            Case C-281/91 (Muys en De Winter)

                            Case C-34/99  (Primback)

                            Case C-453/05 (Volker Ludwig)

                            Case C-174/06 (CO.GE.P Srl)

13B(d)(2) primerjalno 135 (1) (c) Direktive Sveta 112/2006/ES, ki je podlaga za 4.b točko 44. člena ZDDV-1

                            Case C-455/05 (Velvet & Steel Immobilien)[2]

                          eur-lex.europa.eu

13B(d)(3)             Case C-80/95 (Harnas & Helm)

                            Case C-305/01 (MKG-Kraftfahrzeuge-Factory)

13B(d)(3)-(5)       Case C-2/95 (Sparekassernes Datacenter)

13B(d)(5)             Case C-60/90 (Polysar)

                            Case C-80/95 (Harnas & Helm)

                          Case C-102/00 (Welthgrove)

                          Case C-235/00 (CSC Financial Services Ltd)

                          eur-lex.europa.eu

13B(d)(6)             Case C-08/03 (BBL)

                          Case C-169/04 (Abbey National)

                          Case C-363/05(Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust)[3]

                          eur-lex.europa.eu

                          Case C-406/05 (Jurriëns Beheer)

13B(f)                  Case C-283/95 (Karlheinz Fischer)

                            Case C-453/02 (Linneweber)

                            Case C-462/02 (Akritidis)

                            Case C-89/05(United Utilities)

13B(g)                 Case 73/85 (Kerrut)

                            Case C-63/92 (Lubbock Fine)

13B(h)                 Case C-468/93 (Gemeente Emmen)

Preglednica: Primerjalna tabela med 6. Direktivo in Direktivo Sveta 2006/112/ES za 13.(B) člen 6. Direktive

Direktiva 77/388/EGS

Direktiva Sveta 2006/112/ES

člen 13(B), uvodni stavek

člen 131


 

člen 13(B)(a)

člen 135(1)(a)


 

člen 13(B)(b), prvi pododstavek

člen 135(1)(l)


 

člen 13(B)(b), prvi pododstavek,

točke (1) do (4)


 

člen 135(2), prvi pododstavek,

točke (a) do (d)


 

člen 13(B)(b), drugi pododstavek

člen 135(2), drugi pododstavek


 

člen 13(B)(c)

člen 136(a) in (b)


 

člen 13(B)(d)


 

člen 13(B)(d), točke (1) do (5)


 

člen 135(1)(b) do (f)


 

člen 13(B)(d), točke (1) do (5), prva in

druga alinea


 

člen 135(1)(f)


 

člen 13(B)(d), točka (6)

člen 135(1)(g)


 

člen 13(B)(e) do (h)

člen 135(1)(h) do (k)


 


[1] Vsebina 44. člena ZDDV-1 je povzeta po 13. členu (B) Šeste direktive.

[2] Razsodba:
Člen 13 B(d), točka 2, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da pojem „prevzem obveznosti“ izključuje s področja uporabe te določbe obveznosti, ki niso finančne narave, kot so obveznosti obnove nepremičnine.

[3]Izrek
1) Člen 13B(d)(6) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, je treba razlagati tako, da pojem „posebni investicijski skladi“ v tej določbi vključuje zaprte investicijske sklade, kot so zaprte investicijske družbe (Investment Trust Companies).
2) Člen 13B(d)(6) Šeste direktive je treba razlagati tako, da države članice pooblašča, da po prostem preudarku opredelijo sklade pod njihovo pristojnostjo, ki spadajo pod pojem „posebni investicijski skladi“ za namene oprostitve iz te določbe. Vendar pa morajo države članice pri izvajanju tega pooblastila spoštovati cilj, zasledovan z navedeno določbo, ki je vlagateljem olajšati vlagaje v vrednostne papirje prek naložbenih podjemov, ob zagotavljanju načela davčne nevtralnosti z vidika pobiranja davka na dodano vrednost za upravljanje s posebnimi investicijskimi skladi, kot so skladi, na katere se nanaša Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005, ki so konkurenčni drugim posebnim investicijskim skladom.
3) Člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive ima neposredni učinek, tako da se davčni zavezanec nanj lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem, ko nasprotuje uporabi nacionalne ureditve, ki naj bi bila nezdružljiva s to določbo.

V. Preglednica: Oprostitve za določene druge dejavnosti po 44. členu ZDDV-1

Preglednica: Kategorije blaga in storitev, ki so oproščene plačila DDV po 44. členu ZDDV-1 (oprostitve za določene druge dejavnosti)

Zap.št.

Plačila DDV so oproščene tudi naslednje transakcije

Določbe iz Pravilnika o izvajanju ZDDV-1

1.

Zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov;

71. člen-P (Zavarovalni in pozavarovalni posli)

Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1 so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.

2.

Najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:

  • nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;
  • dajanja v najem garaž in površin za parkiranje vozil;
  • dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
  • najema sefov;

72. člen- P (Dobave blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin)

(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, kot na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.

(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1.

73. člen- P (Najem oziroma zakup nepremičnin)

(1) Najem oziroma zakup nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 pomeni dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: K/70.2). Vključuje tudi dajanje nepremičnin v podnajem.

(2) Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

(3) Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin iz drugega odstavka tega člena, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC ...), je obdavčitev take storitve odvisna od vsebine storitve.


 

3.

Dobava blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 42. člena tega zakona in tega člena, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma proizvodnji katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom tega zakona;


 

4.

Finančne transakcije, in sicer:


 

a)

dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec;

74. člen- P (4.a in 4.b točka 44. ZDDV-1)

(1) Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke 44. člena ZDDV-1 se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.

(2) Izročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo se ne šteje za storitev iz 4.a točke 44. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.

 
 

(3) Za storitev upravljanja kreditov oziroma posojil v denarni obliki se šteje tudi odkup kreditov.

(4) V skladu s 4.b točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.

b)

izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca;

c)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;

75. člen- P (4.c točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki 44. člena ZDDV-1 se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.

(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki 44. člena ZDDV-1 se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa ipd.

(3) Znesek depozita ni predmet DDV, ne glede na to, kdo depozit da oziroma ga sprejme.

(4) Pri depozitih se šteje, da finančno storitev opravi oseba, ki da depozit. Če da depozit davčni zavezanec, ki ne opravlja finančnih storitev kot svojo dejavnost, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da je finančna storitev opravljena občasno.

(5) Obresti od depozitov so oproščene plačila DDV. Če da depozit mali davčni zavezanec ali fizična oseba, obresti od depozitov niso predmet DDV.

(6) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje terminalov POS, vzdrževanje bankomatov in izdelava raznih poročil.

(7) Za transakcije iz 4.c točke 44. člena ZDDV-1 se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.

d)

transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani;

76. člen-P (4.d, 4.e in 4.f točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Po 4.d točki 44. člena ZDDV-1 se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.

(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo, je v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV.

(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščene transakcije po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(4) Transakcije s priložnostnimi kovanci, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, so oproščene plačila DDV po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.


 


 

(5) Za upravljanje iz 4.e točke 44. člena ZDDV-1 se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(6) Donos iz vrednostnega papirja (dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za opravljeno transakcijo, ni predmet DDV.


 


 


 


 


 

(7) Med storitve upravljanja investicijskih skladov iz 4.f točke prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, se uvrščajo tudi storitve, ki jih upravljalec investicijskega sklada poveri zunanjim izvajalcem, vendar le, če te tvorijo posebno celoto in so specifične in nujne za upravljanje investicijskih skladov.

e)

transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži;

f)

upravljanje investicijskih skladov;

5.

Dobava kolkov in drugih podobnih znamk;


 

6.

Igre na srečo;


 

7.

Dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;


 

8.

Dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč;

77. člen-P (Stavbna zemljišča)

Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov.

9.

Dobava zlata Banki Slovenije.


 

45. člen ZDDV-1- Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami)

I. Vsebina zakona

(1) Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena tega zakona, se lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji.

(2) Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu.

II. Komentarji

II.a Komentar k 45. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen določa pravico do izbire obdavčitve v primeru določenih transakcij v zvezi z nepremičninami, in sicer v primeru najema oziroma zakupa nepremičnin v skladu z 2. točko 44. člena zakona, dobave objektov in pripadajočih zemljišč iz 7. točke 44. člena in dobave zemljišč iz 8. točke 44. člena. Takšna prostovoljna obdavčitev sicer oproščenih transakcij je možna le na podlagi skupne izjave, ki jo obe strani podata pristojnemu davčnemu uradu.

II.b Komentar avtorice

Pravna podlaga za opcijsko obdavčitev je vključena v 136. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.

V 45. členu tega zakona je dana možnost, da se dva davčna zavezanca kljub zakonskim določbam o oproščenem prometu lahko dogovorita, da bosta opravila tovrstni promet z obračunanim DDV (davčnemu zavezancu, ki opravi oproščen promet, zaradi deleža oproščenega prometa zato ni potrebno odbijati vstopnega DDV na podlagi odbitnega deleža in popravljati vstopnega DDV, ki ga je odbil pri nabavi nepremičnine). Pri tem bo davčni zavezanec, ki bo opravil takšen promet, dolžan na računu zaračunati DDV, prejemnik računa pa bo imel pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki jih bomo navedli v nadaljevanju. Omenjeno možnost daje zakon davčnim zavezanem, če nepremičnino dajo v najem (zakup), opravijo promet objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih so postavljeni ti objekti, in če opravijo promet z ostalimi zemljišči, kot so kmetijska in gozdna zemljišča. Na podlagi te določbe se lahko davčni zavezanec z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem ali pa kupcem nepremičnine dogovori, da bo opravil obdavčen promet (čeprav je ta načeloma oproščen). Pred opravljenim tovrstnim prometom sta dolžna podati vsak svojemu davčnemu organu skupno izjavo, ki jo sestavita v dveh izvodih. Pomembno je tudi to, da jo sestavita in oddata davčnemu organu pred opravljenim prometom, ne pa kasneje. V praksi se pogostokrat dogaja, da npr. najemodajalec že zaračuna DDV na računu za najemnino in šele po datumu izstavitve računa opravita skupaj z najemnikom svojo dolžnost do davčnega organa. Drug problem, ki v praksi pogosto nastopa je, da je npr. najemodajalec ob sklenitvi najemne pogodbe imel pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, kasneje pa je začel opravljati tudi oproščeno dejavnost, zaradi česar je izgubil pravico do celotnega odbitka (odbitni delež). V tem primeru (njegova) podana izjava ni več v skladu s pogoji, ki so v tem členu predpisani za opravljanje obdavčenega prometa. Dolžan jo je umakniti in najemodajalca opozoriti o neizpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev za podajo izjave o obdavčitvi. Dogovor o obdavčitvi omenjenih primerov prometa je dovoljen v primerih, ko je najemnik, zakupnik, leasingojemalec oziroma kupec nepremičnine:

- davčni zavezanec, ki opravlja samo obdavčeno dejavnost;

- davčni zavezanec, ki sicer opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, vendar odbija vstopni DDV na podlagi dejanskih podatkov (odbija vstopni DDV za obdavčeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka)- v tem primeru lahko podpiše izjavo za dejavnost, od katere obračunava DDV;

- davčni zavezanec, ki sicer opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost in odbija vstopni DDV v skladu s 7. odstavkom 65. členom ZDDV-1 (izračunava torej več odbitnih deležev za vsako področje svoje dejavnosti, vendar za posamezno področje dejavnosti odbija celotni vstopni DDV (100 %), tako da za to področje lahko poda izjavo).

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (78. člen)

78. člen- P (Skupna izjava)

(1) V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZDDV-1 sestavita davčna zavezanca skupno izjavo v dveh izvodih in ju predložita vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu.

(2) V izjavi iz prejšnjega odstavka mora biti nepremičnina, na katero se izjava nanaša, opisana dovolj natančno, da opis omogoča nedvomno določitev predmeta dobave.

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

Ni pojasnil DURS in MF ter slovenske sodne prakse.

Sodna praksa Sodišča ES k 13 (C) členu Šeste direktive (13. člen-Oprostitve na ozemlju države; 13 C člen- Izbire), npr.:[1]

13C                      Case C-247/95 (Marktgemeinde Welden)

                            Case C-62/93 (BP Supergas)

                            Case C-291/92 (Armbrecht)

                            Case C-381/97 (Belgodex)

                            Case C-384/98 (D. (Minor))

                            Case C-487/01 (Leusden)

                            Case C-7/02 (Holin)

                            Case C-223/03 (University of Huddersfield)

                            Case C-269/03 (Kirchberg)

                            Case C-326/99 (Goed Wonen)

                            Case C-223/03 (University of Huddersfield)

                            Case C-184/04 (Uudenkaupungi kaupunki)

                            Case C-246/04 (Turn- und Sportunion Waldburg)


[1] Pravna podlaga za opcijsko obdavčitev je vključena v 136. členu Direktive Sveta 2006/112/ES (13. člen (C) Šeste direktive).