Natisnjeno s strani Racunovodja.com
E-Seminarji >> (Arhiv) DDV Sestavljenka (od 27.06.2007 do 31.12.07) >> X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI >>

X. 3. Izdaja računov

Kazalo

X. 3. Izdaja računov

81. člen ZDDV-1- Obveznost izdajanja računov

I. Vsebina zakona

(1) Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:

1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;

2. dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona;

3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega zakona;

4. vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka;

5. vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane;

6. druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije.

(2) Račun iz prvega odstavka tega člena izda davčni zavezanec, lahko pa ga izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(3) Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni račun pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(4) Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.

II. Komentarji

II.a Komentar k 81. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen določa, v katerih primerih je potrebno, da davčni zavezanec izda račun in pogoje, ki so predpisani v primerih, ko namesto davčnega zavezanca, ki je po zakonu dolžan izdati račun, le-tega izda kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca. Določbe glede pogojev so prenesene iz 136. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost.

Po tem členu je omogočena izdaja skupnega računa v primerih, ko davčni zavezanec opravi več posameznih dobav blaga ali storitev. Gre za primere dobav blaga ali storitev, ki se v večjih količinah dobavljajo oziroma opravljajo na redni osnovi.

Člen smiselno povzema določbe 33. člena prejšnjega zakona, razen drugega odstavka, katerega vsebina je vključena v 82. člen zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 219., 220., 223., 224. členu.

ZDDV-1 in PZDDV za nekatere primere določata tudi roke za izdajo računov, medtem ko je za vse primere določeno, kdaj nastane obdavčljivi dogodek in obveznost za obračun DDV, kar pa ni nujno vedno enako predvidenemu datumu za izdajo računa. V 81. členu ZDDV-1 je določeno, da je davčni zavezanec za naštete promete v tem členu dolžan izdati račun ali sam ali v njegovem imenu kupec, ali naročnik ali tretja oseba, pri čemer je potrebno izpolnjevati določene pogoje.

Omogočena je izdaja skupnega računa v primerih, ko davčni zavezanec opravi več posameznih dobav blaga ali storitev. Skupni računi so predvideni za primere dobav blaga ali storitev, ki se dobavljajo v večjih količinah oziroma se opravljajo na redni osnovi.

Kot račun se v skladu s 4. odstavkom 81. člena obravnava tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša (tako npr. dobropis, bremepis).

Elementi računa so določeni v 82. in 83. členu tega zakona, podrobneje pa v pripadajočih členih pravilnika. Z drugimi predpisi je določeno, da mora vsebovati račun tudi druge elemente, kot jih določa ZDDV-1. Tako obstajajo pravila o vsebini računov, ki jih določajo statusno-pravni predpisi (npr. višina osnovnega kapitala, matična številka ipd.), računovodski predpisi (npr. podpis ali faksimile, ki ga v zakonu s področja DDV ne najdemo) in drugi davčni predpisi (npr. obvezna davčna številka po zakonu o davčnem postopku). EU je izdala direktivo Sveta 2001/115/EFC, ki določa vsebino računa in pogoje za njegovo izdajo z vidika potreb DDV.

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (136.,137.,143.,144., 145. in 146. člen)

136. člen (Drugi odstavek 81. člena ZDDV-1)

(1) Račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve – davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za tak način izdaje računa.

(2) Račun iz prejšnjega odstavka je lahko izdan, če dogovor vsebuje najmanj naslednje pogoje:

(3) Če se račun iz prvega odstavka tega člena izda za opravljeno oproščeno dobavo, v zvezi s katero dobavitelj nima pravice do odbitka DDV, mora dogovor, ne glede na drugi odstavek tega člena, vsebovati najmanj:

(4) Če pogodba za dobavo blaga oziroma izvršitev storitev vsebuje vse navedene pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ni potrebno skleniti posebnega dogovora za izdajo računa iz prvega odstavka tega člena.

(5) Če račun izda tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja ali kupca, se smiselno uporabi drugi oziroma tretji odstavek tega člena, pri čemer mora biti iz računa razvidno, v čigavem imenu in za čigav račun je tretja oseba izdala račun.

137. člen- P (Tretji odstavek 81. člena ZDDV-1- skupni račun)

(1) Davčni zavezanec lahko izda oziroma zagotovi, da je izdan skupni račun za več posameznih dobav blaga ali storitev, če te dobave opravlja trajno, na podlagi dolgoročnega posla in, če zagotovi evidenco, iz katere so razvidni podatki o datumu, vrednosti in predmetu posamične dobave.

(2) Račun iz prejšnjega odstavka mora biti izdan najmanj enkrat za davčno obdobje.

(3) Določbe tega člena se nanašajo na dobave blaga in opravljanje storitev, za katere se šteje, da je kraj obdavčitve Slovenija.

143. člen- P (Izjeme od obveznosti izdajanja računov)

(1) Obveznost izdajanja računov v skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo.

(2) Obveznost izdajanja računov v skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

144. člen- P (Predplačila)

(1) Račun za predplačilo, ki ga davčni zavezanec izda za dobave blaga znotraj Skupnosti, ki bodo opravljene pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ni izdan za namene DDV.

(2) Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve, mu ni treba izdati računa za predplačilo.

(3) Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago, in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).

(4) Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.

145. člen- P (Naročnine, najemnine, članarine)

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago oziroma storitve na podlagi vnaprejšnjega plačila (naročnine, najemnine, članarine ipd.) lahko, ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena, izda račun zadnji dan obdobja, na katerega se plačilo nanaša, oziroma najpozneje do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po preteku davčnega obdobja, na katerega se plačilo nanaša.

146. člen- P (Popravek obračunanega DDV)

(1) Davčni zavezanec lahko popravi znesek DDV, izkazan na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve, pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, če kupec blaga oziroma naročnik storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika tega računa o popravku, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV.

(2) Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna, prejemnik računa pa je že uveljavil pravico do odbitka DDV po tem računu, dobavitelj blaga oziroma opravljene storitve davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, ko je od kupca blaga oziroma naročnika storitve dobil pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju) odbitka DDV.

(3) V primeru povečanja davčne obveznosti pisno obvestilo prejemnika računa ni potrebno, davčno obveznost pa davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV v davčnem obdobju, v katerem je ugotovil napako.

(4) Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

1. Zaokroževanje zneskov na računu in odbitek DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-117/2007, 3. 4. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

2. Obravnava emisijskih kuponov in trgovanje z njimi z vidika DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-124/2007, 16. 4. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

3. Obdavčitev prodaje blaga na letalih, Pojasnilo DURS, št. 4230-398/2006, 7. 5. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

4. Obdavčitev predplačniških kartic mobilnega operaterja, Pojasnilo DURS, št. 4230-108/2007, 18. 6. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

5. Zaračunavanje naročnine za 12 mesecev vnaprej in DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-179 /2007, 22. 5. 2007,

povezava: http://www.racunovodja.com

 

 

Smiselno, ob upoštevanju zakonskih sprememb, lahko upoštevamo pojasnila k 33. členu prejšnjega Zakona o DDV (ZDDV).

Sodna praksa Sodišča ES k 22. členu Šeste direktive (22. člen- Obveznosti po notranjem sistemu), npr.:[1]

22                        Case 42/83 (Denkavit)

22(1)                    Case C-371/99 (Liberexim B.V.)

22(2)                    Case C-144/94 (Italittica SpA)

22(3)                    Case C-338/98 (Commission/Netherlands)

22(3)(a)               Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-342/87 (Genius Holding)

22(3)(b)               Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-342/87 (Genius Holding)

22(8)                    Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-217/94 (Eismann Alto Adige Srl)

                            Case C-144/94 (Italittica SpA)


[1] V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 219., 220., 223. in 224. členu (vsebina 81. člena ZDDV-1 ustreza (a) točki 3. odstavka 22. člena Šeste Direktive).

82. člen ZDDV-1- Obvezni podatki na računu

I. Vsebina zakona

Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;

2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;

4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona;

5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;

6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;

8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;

9. stopnjo DDV;

10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje;

11. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti;[1]

12. v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona;

13. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;

14. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;

15. če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.


[1] V postopku sprejemanja je bil podan predlog za spremembo 82. člena zakona, v katerem je bilo poleg obveznih podatkov na računu, ki jih mora navesti davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, navedeno tudi sklicevanje na »veljavno določbo« Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, kar je, glede na to, da se omenjena direktiva v povezavi z 249. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) neposredno ne uporablja in se prenaša v slovenski pravni red prav s tem zakonom, bilo potrebno črtati. Enaka pripomba je bila podana k tretjemu odstavku 83. člena zakona.
Razlog za zavrnitev:
Ureditev je posledica obvestila Evropske Komisije o kršitvi slovenskega ZDDV-1 v delu, na katerega se ta ureditev nanaša (kršitev člena 22(3)(b) Šeste direktive). Glede na pridobljeno obvestilo EK o navedeni kršitvi je pripravljena ureditev 82. člena (dopolnitev drugega odstavka 34. člena zakona). O spremembah, s katerimi je odpravljena očitana kršitev prava EU, je EK že seznanjena.

II. Komentarji

II.a Komentar k 82. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

V tem členu so predpisani obvezni podatki na računu, če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV izda račun drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki sta identificirana za namene DDV. Pri določbah, ki se nanašajo na oprostitev, posebne ureditve in obrnjeno davčno obveznost je dodano sklicevanje na Šesto direktivo.

Člen povzema določbe 34. člena prejšnjega zakona.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 226., 227., 228., 230., 238.-240. členu (besedilo 82. člena povzema člen 22 (3) (b) Šeste direktive).

V skladu s tem členom ZDDV-1 izdajajo račune tisti davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV, če izdajajo račune drugim davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci. Mali davčni zavezanci niso dolžni izdajati računov z vsebino iz 82. člena ZDDV-1, temveč so dolžni upoštevati določila 141. člena PZDDV. Na računih so dolžni navajati tudi svojo davčno številko (ne identifikacijske številke za DDV) skladno s 35. členom Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).

Račun, ki ga za namene DDV davčni zavezanec izda drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora vsebovati najmanj podatke, navedene v tem členu. Določba tega člena ne preprečuje davčnemu zavezancu, da na računu, iz katerihkoli razlogov navede več podatkov od predpisanih.

Posebej pozorni moramo biti pri izstavljanju računov davčnim zavezancem (tudi tistim, ki niso identificirani za namene DDV, ker ne izpolnjujejo pogojev), saj potrebujejo račun, ki je verodostojna knjigovodska listina, na podlagi katere bodo izkazovali stroške (odhodke) v svojih poslovnih knjigah in v davčnih obračunih. Te listine morajo skladno z določbami Slovenskih računovodskih standardov vsebovati tudi druge oziroma bolj podrobne podatke, kot jih predpisuje 82. člen ZDDV-1. Najmanj, kar moramo v takšnih računih navesti, je podrobnejša specifikacija vrste blaga ali storitev, njihovo količino, ceno in vrednost. Iz knjigovodske listine mora biti torej jasno razvidna narava poslovnega dogodka; na njeni podlagi naj bi namreč tudi tisti, ki ni prisostvoval pri nastajanju poslovnih dogodkov, jasno spoznal njihovo naravo in namen (npr. davčnemu inšpektorju mora biti jasen poslovni namen že iz opisa poslovnega dogodka).

Z vidika pravice do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV je po novem določeno, da mora davčni zavezanec za odbitek DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec razpolagati z računom, izdanim v skladu z 81. do 84. členom ZDDV-1. Zaradi tega je pomembno, da je vsebina prejetega računa skladna s predpisanimi sestavinami iz omenjenih členov ZDDV-1.

Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisano, da je plačnik DDV naročnik, se mora sklicevati na določbo tega zakona, ki določa, da je naročnik plačnik DDV.

V skladu z 11. točko tega člena zakona mora davčni zavezanec, ki je oproščen plačila DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, na računu navesti posebno klavzulo, da bo pridobljeno blago odposlano ali odpeljano iz druge države članice neposredno prejemniku kasnejše dobave. Določba je povezana z 2. odstavkom 48. člena ZDDV-1, ki določa oprostitev plačila DDV pri pridobitvah blaga v EU ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev, na podlagi katere obračunava DDV od dosežene razlike v ceni (potovalne storitve, rabljeno blago...) je dolžan na računu navesti določbo zakona, na podlagi katere obračunava DDV od razlike v ceni.

Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, poslovnih enot, stalnega oziroma običajnega prebivališča imenuje davčnega zastopnika, mora na računu navesti polno ime in naslov davčnega zastopnika ter njegovo identifikacijsko številko za DDV.

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (138.,139.,140.,141., 142. člen)

138. člen- P (Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun)

(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.

(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. členom ZDDV-1, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.

(4) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1, lahko podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.

139. člen- P (Seštevek davčnih osnov na enem računu)

Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

140. člen- P (Znesek DDV na računu)

Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.

141. člen- P (Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

142. člen- P (Podatki, ki jih mora vsebovati račun za dobavo novega prevoznega sredstva)

(1) Račun, ki ga izda davčni zavezanec iz prvega in četrtega odstavka 26. člena tega pravilnika za dobavo novega prevoznega sredstva, mora poleg predpisanih podatkov iz 82. oziroma 83. člena ZDDV-1 vsebovati še naslednje podatke:

(2) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 na računu za dobavo novega prevoznega sredstva navede:

IV. Pojasnila DURS in MF in sodna praksa

1. Identifikacijska številka kupca, Pojasnilo MF, št. 423-251/2006/2, 14. 12. 2006:

povezava: http://www.racunovodja.com

2. Vsebina izdanih dobropisov, Pojasnilo DURS, št. 4230-16/2007, 21. 2. 2007,:

povezava: http://www.racunovodja.com

3. DDV na izdanih računih pri izvajanju upravnih nalog v upravnih enotah v RS, Iz pojasnila MF, št. 423-15/2007/37, 13. 3. 2007,:

povezava: http://www.racunovodja.com

4. Izstavitev računov, Pojasnilo DURS, št. 0612-39/2007-2, 5. 3. 2007:

povezava: http://www.racunovodja.com

5. Obravnava emisijskih kuponov in trgovanje z njimi z vidika DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-124/2007, 16. 4. 2007:

povezava: http://www.racunovodja.com

6. Dopolnilna deklaracija kot knjigovodska listina, Pojasnilo DURS št. 4230-73/2007, 14. 5. 2007:

povezava: http://www.racunovodja.com

 

Smiselno, ob upoštevanju zakonskih sprememb, lahko upoštevamo pojasnila davčnega organa in sodno prakso k 34. členu prejšnjega Zakona o DDV (ZDDV).

Sodna praksa Sodišča ES k 22. členu Šeste direktive (22. člen- Obveznosti po notranjem sistemu), npr.:[1]

22                        Case 42/83 (Denkavit)

22(1)                    Case C-371/99 (Liberexim B.V.)

22(2)                    Case C-144/94 (Italittica SpA)

22(3)                    Case C-338/98 (Commission/Netherlands)

22(3)(a)               Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-342/87 (Genius Holding)

22(3)(b)               Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-342/87 (Genius Holding)

22(8)                    Case 123/87 (Jeunehomme)

                            Case 330/87 (EGI)

                            Case C-217/94 (Eismann Alto Adige Srl)

                            Case C-144/94 (Italittica SpA)


[1] V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 226., 227., 228., 230., 238.-240. členu (besedilo 82. člena povzema člen 22 (3) (b) Šeste direktive).

83. člen ZDDV-1- Poenostavljeni računi

I. Vsebina zakona

(1) Davčni zavezanec, ki izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije in izda račun v skladu s 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje;

2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;

4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter

6. znesek vračunanega DDV.

(2) Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.

(3) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, ustrezni člen tega zakona ali drug sklic, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu z 82. členom tega zakona, če prejemnik potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (na primer po 54. členu tega zakona).

II. Komentarji

II.a Komentar k 83. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen predpisuje poenostavljene račune v primerih, ko davčni zavezanec izda račun drugim osebam kot osebam navedenim v 81. členu tega zakona. Predpisani so minimalni podatki, ki se zahtevajo pri izdaji računa drugim osebam. V primeru, ko davčni zavezanec izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, je dodano še sklicevanje na Šesto direktivo, podobno kot je to določeno v 82. členu tega zakona.

V tem členu so povzete določbe 35. člena prejšnjega zakona s tem, da je dodan nov podatek o količini in vrsti blaga oziroma obsegu in vrsti storitve.

II.b Komentar avtorice

V Direktivi Sveta 2006/112/ES je to področje obravnavano v 226., 228., 229., 238. členu.

Davčni zavezanci, ki izdajajo račune na ozemlju Slovenije drugim osebam kot so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci (npr. končnim potrošnikom) so dolžni po novem na teh poenostavljenih računih vključiti tudi podatek o količini in vrsti blaga oziroma obsegu in vrsti storitev. Dodatni podatek praviloma ne pomeni dodatne obveznosti za davčne zavezance (če ne gledamo le z vidika DDV-ja), saj je bilo potrebno te podatke do sedaj navajati že z vidika varstva potrošnikov, da je bilo potrošnikom omogočeno preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma storitev. Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1 prek registrske blagajne, lahko podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev zagotovi tako, da navede opis skupine blaga, vendar mora v tem primeru kupcu blaga omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga.

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (138.,139.,140., 141.,142. člen)

138. člen- P (Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun)

(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.

(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. členom ZDDV-1, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.

(4) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1 prek registrske blagajne, lahko podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine blaga, vendar mora v tem primeru kupcu blaga omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga.

139. člen- P (Seštevek davčnih osnov na enem računu)

Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

140. člen- P (Znesek DDV na računu)

Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.

141. člen- P (Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

142. člen- P (Podatki, ki jih mora vsebovati račun za dobavo novega prevoznega sredstva)

(1) Račun, ki ga izda davčni zavezanec iz prvega in četrtega odstavka 26. člena tega pravilnika za dobavo novega prevoznega sredstva, mora poleg predpisanih podatkov iz 82. oziroma 83. člena ZDDV-1 vsebovati še naslednje podatke:

(2) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 na računu za dobavo novega prevoznega sredstva navede:

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

1. DDV na izdanih računih pri izvajanju upravnih nalog v upravnih enotah v RS, Iz pojasnila MF, št. 423-15/2007/37, 13. 3. 2007:

povezava: http://www.racunovodja.com

84. člen ZDDV-1- Posebne določbe

I. Vsebina zakona

(1) Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v eurih.

(2) Račun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski obliki, če s tem soglaša kupec oziroma naročnik in če je zajamčena pristnost izvora in celovitost vsebine.

(3) Račun se lahko izda v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se račun za namene DDV lahko pošlje ali je dan na razpolago na elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zajamčena avtentičnost izvora in integriteta vsebine.

(5) Davčni zavezanec, ki istemu prejemniku na elektronski način pošlje ali da na razpolago sveženj z več računi, lahko podatke, ki so skupni posameznim računom, navede samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.

(6) Minister, pristojen za finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.

II. Komentarji

II.a Komentar k 84. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1– 1. obravnava

Ta člen prepisuje posebne določbe glede izdaje računa in načina izdaje in pošiljanja računov v elektronski obliki. Glede na uvedbo evra s 1. januarjem 2007 mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v evrih. Glede pošiljanja računov v elektronski obliki je dodan nov četrti odstavek, ki omogoča pošiljanje računov preko EDI, saj je pošiljanje oziroma sprejemanje elektronskih računov preko EDI po Šesti direktivi obvezujoč.

V tem členu so povzete določbe 35.a člena prejšnjega zakona. Prejšnji tretji odstavek 35.a člena ZDDV je prenesen v 12. točko 82. člena zakona.

II.b Komentar avtorice

Pravno podlago za posebne določbe v Direktivi Sveta 2006/112/ES najdemo v členih 221., 230.-237. členu.

Kupcu oziroma naročniku ni naloženo, da mora zadržati izdani račun neposredno po odhodu iz prodajalne ali drugega poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega oziroma tržnega organa.

84. člen ZDDV-1 določa tudi nekatera pravila za izdajo elektronskega računa. Določbe glede izdaje elektronskega računa so povzete po členu 22 (3)(c) Šeste direktive. Račun se lahko izda v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, vendar morajo biti ob tem izpolnjeni zakonski pogoji iz 84. člena ZDDV-1.

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (140.in 143. člen)

140. člen- P (Znesek DDV na računu)

Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.

143. člen- P (Izjeme od obveznosti izdajanja računov)

(1) Obveznost izdajanja računov v skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo.

(2) Obveznost izdajanja računov v skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

Ni pojasnil DURS in MF ter slovenske sodne prakse.