Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.2.2018 12:27:02

Vlada sprejela mnenje o predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka Racunovodja.com Vlada je na svoji 164. redni seji, ki je potekala 18. 1. 2018, sprejela mnenje k predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom.

Vlada predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi pomenil neupravičeno ugodnejšo obravnavo enega segmenta oseb, ki opravljajo dejavnost, kar je v nasprotju z bistvenim načelom enake obravnave.

Katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj predstavljata pavšalno oceno dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Z njim morata biti zato primerljiva. Temu načelu so doslej sledili vsi predpisi, ki so urejali metode ugotavljanja katastrskega dohodka, tako metoda iz prvega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz leta 1976, ki je veljal do leta 2012, kot metodi iz drugega zakona (ZUKD-1), ki je veljal do leta 2017, in tretjega zakona, ki se je uveljavil z letom 2017  (ZUKD-2).   

ZUKD-2 je v skladu s priporočili in usklajeno z vsemi zainteresiranimi deležniki uredil novo metodologijo, ki katastrski dohodek določa tako, da za posamezno kulturo (kmetijske pridelke in gozdnolesne sortimente) upošteva neposredno vrednost proizvodnje, kot jo izkazujejo ekonomski računi za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih letno pripravlja statistični urad in so uradna informacija o ekonomskem stanju v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri tem se je iz izračunov izločilo vrednost tistih vrst pridelave (na primer perutninarstvo, del prašičereje, del govedoreje itd.), ki se običajno izvajajo v okviru intenzivne dejavnosti, za katero se dohodek praviloma ugotavlja na podlagi knjigovodstva.

Enotno za vse kmetijske pridelke zakon določa priznavanje stroškov v višini 90 odstotkov vrednosti pridelave, kar je nekaj več od povprečnega deleža stroškov v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje, ki se v zadnjih desetih letih giblje med 80 in 88 odstotki. Za pridelke čebelarstva se stroški izjemoma, na podlagi rezultatov podrobnejših analiz, določajo v višini 80 odstotkov vrednosti pridelave. Za gozdarstvo zakon določa priznavanje 80 odstotkov stroškov od vrednosti pridelave, kar pa je bistveno več, kot znaša ta delež v podatkih ekonomskega računa za gozdarstvo, kjer se v zadnjih desetih letih giblje med 40 in 70 odstotki oziroma po letu 2010 nikoli ni presegel 50 odstotkov. Katastrski dohodek za posamezno vrsto pridelka se pripiše zemljiščem z odgovarjajočo dejansko rabo in nato zmanjša za priznan delež stroškov. Ta je torej priznan v višjem deležu, kot ga izkazujejo statistični podatki.

Poleg tega zakon, da bi se izognili prevelikim nihanjem med leti in da bi se izravnale razlike med izrazito ugodnimi in izrazito slabimi letinami, katastrski dohodek izračuna kot povprečje vrednosti pridelave za zadnjih pet let pred letom ugotavljanja in izračun zamrzne za tri leta. Torej se katastrski dohodek na novo izračuna vsaka tri leta, vedno na podlagi zadnjega petletnega povprečja. S tem se omogoči katastrski dohodek ciklično prilagajati spremembam ekonomske uspešnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti.

V letih 2013 do 2016 je bil katastrski dohodek izrazito podcenjen, saj je za zasebni sektor znašal le okoli 39,5 milijona evrov ali manj kot 15 odstotkov realnega tržnega dohodka zasebnega sektorja. Da v letu uveljavitve nove metode, torej v 2017, ne bi prišlo do prevelikega skoka v višini pavšalno ocenjenega dohodka, ki bi vplival na nenadno povišanje obveznosti in omejitev pravic, se je z zakonom uredilo prehodno obdobje, po katerem se katastrski dohodek približuje realni ravni postopoma, in sicer tako, da se v letu 2017 zemljiščem pripiše le 40 odstotkov, v letu 2018 55 odstotkov in v letu 2019 75 odstotkov novo ocenjenega zneska. Z letom 2020 se bo katastrski dohodek začel upoštevati v polnem znesku.

Na podlagi podatkov za leto 2015 se je ocenjevalo, da se bo z novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka ta v prvem ciklu določil v skupni višini okoli 100 milijonov evrov oziroma za zemljišča v lasti fizičnih oseb v skupni višini okoli 76,5 milijona evrov, kar pa še vedno predstavlja le okoli 30 odstotkov povprečnega tržnega dohodka kmetijstva in gozdarstva zasebnega sektorja v letih 2011 do 2015 in manj kot četrtino tržnega dohodka zasebnega sektorja iz naslova kmetijstva in gozdarstva, kot ga izkazuje statistika za leto 2016, ko je ta po ocenah znašal skupno za vso državo okoli 335 milijonov evrov. Ta delež je, tudi ob upoštevanju polnega zneska katastrskega dohodka, torej še vedno bistveno nižji od deleža realnega tržnega dohodka, ki ga je katastrski dohodek izkazoval na podlagi ZUKD do leta 2010, ko je ta znašal med 40 in 50 odstotkov.

Nikakor torej ni mogoče trditi, da se z novo metodo katastrskega dohodka kmete prekomerno obremenjuje z davki in prispevki oziroma da je nova metoda poslabšala socialni položaj slovenskih kmetov. Ob upoštevanju efektivne stopnje obdavčitve z dohodnino, ki za zavezance, ki dosegajo dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, znaša po podatkih za leto 2014 okoli 17 odstotkov, in ocenjenega povečanja katastrskega dohodka po koncu prehodnega obdobja, se bo skupna davčna obveznost takih zavezancev v letu, ko se bo katastrski dohodek upošteval v polnem znesku, povečala za nekaj več kot šest milijonov evrov oziroma v povprečju za 69 evrov letno na gospodinjstvo. Ocenjeno je bilo tudi, da bodo učinki na povečanje obveznosti iz naslova socialnih zavarovanj majhni, saj večina oseb s pavšalno ocenjenim dohodkom iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ni zavarovana na podlagi opravljanja te dejavnosti. Od tistih, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, jih okoli 95 odstotkov plačuje prispevke od minimalne zavarovalne osnove. Ocenjeno je bilo, da tudi po povečanju katastrskega dohodka večina zavarovancev še vedno ne bo presegla minimalno določene zavarovalne osnove, po preseganju katere se prispevki plačujejo od dejanskega dohodka, povečanega za prispevke za socialno varnost. Enako se ocenjuje tudi za socialne transfere, in sicer da se večini zavezancev za dohodnino od katastrskega dohodka te pravice ne bodo bistveno okrnile.

Na podlagi ugotovitev in dejstev, ki jih navaja vlada, pa je mogoče povzeti, da bi upoštevanje predloga pomenilo, da se kmetom dohodek ne ocenjuje na realnih osnovah, ampak se določa bistveno nižje. Vlada meni, da se z novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka ta primerno približa realni ravni dohodka, seveda če se upošteva polno izračunani znesek. Upoštevanje le 40-odstotnega deleža, kar predlaga predlagatelj novele, pa je neprimerno, saj bi to pomenilo upoštevanje manj kot 10 odstotkov realnega dohodka. Taka rešitev ni primerna, saj bi pomenila neupravičeno ugodnejšo obravnavo enega segmenta oseb, ki opravljajo dejavnost, kar je v nasprotju z bistvenim načelom enake obravnave.

V okviru dohodnine, za potrebe določanja socialnih prispevkov ali za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je osnovno načelo pravičnosti upoštevanja dejanskega dohodka. Tega za večino kmetov v Sloveniji izkazuje katastrski dohodek, zato je pomembno, da se ta kar se da realno oceni. Poleg tega obstoječa metoda, ki je v celoti tudi strokovno in interesno usklajena, omogoča, da se katastrski dohodek ciklično prilagaja spremembam v ekonomiki kmetijstva in gozdarstva, zato tudi argument slabšanja ekonomskega položaja, ki ga predlagatelj podkrepi prav s podatki uradne statistike, ne zdrži. Vse spremembe v ekonomskih rezultatih, pa naj bodo zaradi spremembe v cenah, stroških ali pogojih pridelave (na primer naravne nesreče itd.), se v skladu z novo metodo vedno izkažejo tudi skozi katastrski dohodek in se na ta način primerno upoštevajo. Prihodki kmetij iz naslova plačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike pa se upoštevajo prejemnikom v dejansko prejetem znesku ali se v znatnem delu (okoli 50 odstotkov) izvzamejo iz  obdavčljivega dohodka.

Dodati je treba še, da kmetom v Sloveniji davčni predpisi ne nalagajo več obveznega vodenja knjigovodstva, da pa imajo kmečka gospodinjstva kadarkoli možnost s pavšalnega načina izkazovanja dohodka preiti na sistem vodenja knjigovodstva v skladu z računovodskimi standardi in izkazovati dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.   

Vlada zato ne podpira predlagane rešitve, saj meni, da bi se s predlagano ureditvijo izvotlila smisel in namen ZUKD-2 ter cilji, ki so jih z uveljavitvijo ureditve, ki velja že od 8. oktobra 2016, zasledovali pripravljavci predloga zakona, vsi deležniki, s katerimi je bil ta usklajevan in usklajen, vlada kot njegova predlagateljica in ne nazadnje zakonodajalec, ki je takšno ureditev sprejel.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

28.5.2020 22:28:11:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15

28.5.2020 13:21:43:
Vlogo za začasno denarno nadomestilo lahko oddate najkasneje do 31. maja 2020

28.5.2020 13:02:54:
Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT