Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.3.2018 8:59:52

Vlada sprejela mnenje glede predloga sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje glede predloga sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost Vlada je sprejela mnenje o predlogu sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada predlogu nasprotuje.

Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom je državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost, v katerem predlaga znižanje veljavnih stopenj davka na dodano vrednost.

Vlada predlogu nasprotuje in pojasnjuje, da je Slovenija kot članica evropske ekonomske in monetarne unije zavezana k upoštevanju pravil pakta za stabilnost in rast, ki je temelj gospodarskega upravljanja Evropske unije in je odločilen za pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. Pravila pakta za stabilnost in rast v času hitre gospodarske rasti oziroma t. i. dobrih ekonomskih časov zahtevajo čedalje hitrejšo konsolidacijo javnih financ, ki je še hitrejša od obsežne konsolidacije, ki je bila dosežena v zadnjih letih. Vlada vztraja pri začrtani poti, da bo strukturni saldo celotnega sektorja države uravnotežen konec leta 2020, ko bo dosežen srednjeročni cilj fiskalne politike. Dokler Slovenija srednjeročnega cilja fiskalne politike še ni dosegla, veljata prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zmanjševati proti srednjeročnemu cilju fiskalne politike na način, da bo to skladno s paktom za stabilnost in rast.

Javnofinančni primanjkljaj se je od leta 2015, ko je bil po reviziji ocenjen na 2,9 % BDP, leta 2016 zmanjšal na 1,9 % BDP, leta 2017 bo predvidoma 0,8 % BDP, leta 2018 pa bo Slovenija predvidoma dosegla presežek v višini 0,4 % BDP. Ob tem se striktno zagotavlja, da je rast odhodkov manjša od rasti prihodkov. Ta pot je začrtana na podlagi že izdelanih projekcij prihodkov in vsakršna sprememba teh bi pomenila še ostrejše zniževanje odhodkov. Usmeritev ekonomske in razvojne politike Slovenije, ki jo vlada ves čas zagovarja, je vsekakor nadaljnja krepitev gospodarske rasti, zasledovanje ciljev stabilnosti javnih financ in javnofinančna vzdržnost na dolgi rok, kar bo lahko zagotovljeno le ob dolgoročnih strukturnih ukrepih in ukrepih za krepitev potenciala rasti. Vlada se zaveda, da izboljšane okoliščine državnemu proračunu zagotavljajo precej večje prihodke od tistih, ki jih je bilo sprva mogoče pričakovati, vendar je izziv tudi hitrejša javnofinančna konsolidacija, da bi Slovenija tako strukturno uravnoteženje financ dosegla do leta 2020 ali v navedenem letu.

Vse to je neposredno povezano tudi z ukrepi na davčnem področju, kjer si vlada ves čas prizadeva za pripravo rešitev, ki izhajajo iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen ter zajemajo prestrukturiranje bremen javnih dajatev, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Pri tem pa, kar je najpomembnejše za zagotavljanje ekonomskega cilja politike, Vlada pripravlja ukrepe na davčnem področju, s katerimi ne ruši makroekonomskega ravnovesja in izpolnjuje fiskalne cilje. Ukrepe, tudi na davčnem področju, ki pomembno vplivajo na javnofinančne prihodke, je treba v času, ko želeni strukturni saldo še ni dosežen, vzpostaviti le na finančno nevtralen način.

Na podlagi navedenega se je treba zavedati, da je posledica predloga zakona pomembno zmanjšanje prihodkov, čeprav je mogoče po predlagateljevih predvidevanjih pričakovati celo pozitivne učinke, ki pa neposredno niso izmerjeni. Glede na trenutni proračunski položaj znižanje stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče. Kot primer velja izpostaviti, da so leta 2016 prihodki državnega proračuna iz naslova DDV dosegli približno 3,27 milijarde evrov. Vlada ocenjuje, da bi bili ti prihodki, če bi bila splošna stopnja DDV 20 %, ne pa 22 %, nižja stopnja DDV pa 8,5 %, ne pa 9,5 %, manjši za dobrih 300 milijonov evrov oziroma zaradi enomesečnega zamika manjši za 270 do 280 milijonov evrov. Uvedba dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev bi, ob nespremenjeni strukturi porabe, pomenila še dodaten izpad proračunskih prihodkov. Vlada ocenjuje, da bi to torej pomenilo za približno 246 milijonov evrov manj prihodkov iz naslova DDV. Velik del učinka, po ocenah približno 142 milijonov evrov, bi bilo mogoče pripisati uvedbi dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za tiste dobave blaga in storitev, ki so po trenutni ureditvi obdavčene s splošno stopnjo 22 %, preostale 104 milijone evrov pa bi bilo mogoče pripisati dodatno nižji stopnji DDV. K temu bi največ prispevalo znižanje stopnje DDV od dobav hrane in zdravil, kar skupaj pomeni 63 milijonov evrov. Skupen učinek predloga zakona bi tako znašal približno 550 milijonov evrov.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

28.10.2019 14:06:03:
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialnimi transferji

28.10.2019 13:45:01:
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT