Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.2.2006 17:36:55

Vlada sprejela mnenje k predlogu za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodn

uvi

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k predlogu za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodn

Vlada sprejela mnenje k predlogu za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodnini

Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela mnenje k predlogu za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodnini, ki so ga v obravnavo Državnemu zboru predložili poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, poslanska skupina Nove Slovenije, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in k predlogu za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodnini, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet, ter ga bo poslala Državnemu zboru.

Na podlagi 149. člena poslovnika Državnega zbora so poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev Slovenije vložile v Državni zbor predlog za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena zakona o dohodnini in sicer v povezavi z obdavčitvijo dohodkov od proizvodnje vina in oljčnega olja iz lastnega pridelka za prodajo. Enak predlog je predložil tudi Državni svet.

Med razlogi za predlagano avtentično razlago predlagatelji navajajo, da so pridelovalci vina in oljčnega olja v neenakem položaju glede na pridelovalce hmelja in sadja, katerim se dohodek od proizvodnje piva ali sadnega žganja priznava skozi katastrski dohodek. Nadalje naj bi uveljavljena rešitev obdavčevanja dohodkov od prodaje vina in oljčnega olja krepila sivi trg teh pridelkov in ovirala mednarodno konkurenčnost te dejavnosti. Zavezancem na eni in davčnemu organu na drugi strani naj bi nalagala obsežno neučinkovito birokratsko delo. Neupravičeno naj bi izenačevala pridelovalce s praviloma dolgoletno tradicijo, ki vino in oljčno olje pridelujejo iz lastnega pridelka ter predelovalce, ki vino in oljčno olje proizvajajo iz kupljene surovine. Posledica uveljavljene rešitve pa naj bi bila tudi neenakost položaja vinarjev in oljarjev iz Slovenije z njihovimi kolegi iz evropske unije, zaradi česar se lahko pričakuje selitev obmejnih pridelovalcev na italijansko oziroma avstrijsko stran.

Zato predlagatelj predlaga sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke drugega odstavka 57. člena ZDoh-1, ki se glasi: »Za kmeta vinarja in kmeta oljarja se tudi proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo pa se ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost temveč kot dohodek iz dejavnosti vinarjem trgovcem in oljarjem trgovcem. Kmet vinar oziroma kmet oljar je oseba, ki vino oziroma oljčno olje pridela SAMO iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv. Vinar trgovec oz. oljar trgovec pa je oseba ali pravni subjekt, ki grozdje oz. olive prosto kupuje na trgu brez omejitve količin, kakovosti ter sortnega izbora in porekla.«.

Vlada je ob uveljaviti zakona o dohodnini tudi na področju obdavčenja dohodkov iz kmetijske dejavnosti sledila splošnim načelom obdavčevanja dohodka in sicer predvsem enaki obravnavi zavezancev v podobnem ekonomskem položaju ter celovitejšemu zajemanju vseh dohodkov v obdavčitev, kar omogoča bolj sorazmerno razporeditev davčnega bremena.

V skladu s temi izhodišči se je za davčne namene kmetijska dejavnost razdelila na osnovno kmetijsko (in gozdarsko) dejavnost, za katero se davčna osnova v skladu s prvim odstavkom 59. člena zakona o dohodnini določa na podlagi katastrskega dohodka, in drugo kmetijsko dejavnost, za katero katastrskega dohodka na podlagi veljavne metodologije ni mogoče določiti, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati tako, kot za druge dejavnosti.

V drugem odstavku 57. člena zakona o dohodnini se osnovna kmetijska dejavnost določi kot kmetijska dejavnost, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo zemljišč, evidentiranih v zemljiškem katastru in navaja kmetijsko pridelavo, ki se lahko šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Pri tem so upoštevani predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, saj je glede na to, da se davčna osnova določa na podlagi katastrskega dohodka, med osnovno kmetijsko dejavnost mogoče šteti le tiste vrste kmetijske pridelave, ki so upoštevane v izračunu katastrskega dohodka.

Vlada meni, da je primerno, glede na nacionalni interes prepoznavnosti vinogradništva in oljarstva kot dela slovenskega gospodarstva, ohraniti sistem obdavčevanja dohodka iz vinarstva in oljarstva na način kot je veljal pred letom 2005, zato ne nasprotuje avtentični razlagi 3. in 5. točke 57. člena zakona o dohodnini.


Vlada sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini

Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je v zakonodajni postopek predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom.

Skupina poslancev je 22.11.2005 vložila v zakonodajni postopek predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. S predlogom zakona se je predlagala sprememba 57. člena zakona o dohodnini in sicer tako, da se v drugem odstavku v tretji točki črta besedilo »razen proizvodnje vina za prodajo« in v peti točki črta besedilo »razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo«. Hkrati se je predlagalo, da se sprememba uporablja že za obračun dohodnine za leto 2005.

Ob uveljaviti zakona o dohodnini se je tudi na področju obdavčenja dohodkov iz kmetijske dejavnosti sledilo splošnim načelom novega sistema in sicer celovitejšemu zajemanju vseh dohodkov v obdavčitev, enakomernejši razporeditvi davčnega bremena in predvsem enaki obravnavi zavezancev v podobnem ekonomskem položaju.

V skladu s temi izhodišči je bila podrobneje opredeljena delitev kmetijskih dejavnosti na osnovno in drugo kmetijsko dejavnost, med dohodke od osnovne kmetijske dejavnosti so bili poleg katastrskega dohodka vključeni tudi drugi dohodki (predvsem plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike), dosledno pa se je tudi sledilo načelu čim realnejšega določanja davčne osnove.

Skladno z zakonom o dohodnini se pridelava vina in proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka za prodajo obravnavata kot kmetijska dejavnost, katere dohodek se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. S tem sta ti dve dejavnosti izenačeni z drugimi kmetijskimi dejavnostmi, za katere zaradi možne tehnološke in proizvodne raznolikosti in s tem tudi možnih zelo različnih dohodkovnih posledic, davčne osnove ni primerno enotno določiti s standardizirano pavšalno oceno. Med take kmetijske dejavnosti se uvršča na primer intenzivna pridelava vrtnin, pridelava okrasnih rastlin, drevesničarstvo, trsničarstvo, pa tudi intenzivna živinoreja, ki ni več vezana na pretežno lastno krmo ter čebelarstvo, ki sploh ni vezano na uporabo kmetijskih zemljišč. Enako se obravnavajo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji (kamor spada tudi predelava kmetijskih pridelkov kot na primer sušenje sadja, pridelava sokov in žganja, pridelava mesnih izdelkov, sira, proizvodnja olja iz oljnic itd.).

Za kmetijsko pridelavo, ki ni osnovna kmetijska dejavnost, ter za dopolnilne dejavnosti na kmetiji so zadnje spremembe zakona o dohodnini prinesle posebej ugodne rešitve. Poleg povišanja praga prihodka, do katerega zavezanci lahko izkoristijo možnost določitve davčna osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, na 6 mio. tolarjev, kar je določba, ki velja za vse vrste dejavnosti, se je za kmetijske in dopolnilne dejavnosti povečal priznan odstotek normiranih odhodkov s 25 % na 70 %. Določeno je tudi, da ta rešitev velja že za leto 2005.

Pridelava vina in oljčnega olja iz lastnega pridelka, ki se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti štejeta kot kmetijska dejavnost, lahko to možnost izkoristita. Razpoložljivi podatki o obsegu pridelave vina po posameznih pridelovalcih, kot jih kaže register pridelovalcev grozdja in vina ter podatki o površini oljčnikov na posamezno kmetijo pa celo kažejo, da to možnost lahko koristi preko 90 % vseh vinarjev in praktično vsi proizvajalci oljčnega olja.

Vlada meni, da je primerno, glede na nacionalni interes prepoznavnosti vinogradništva in oljkarstva kot dela slovenskega gospodarstva, ohraniti sistem obdavčevanja dohodka iz vinarstva in oljarstva na način, kot je veljal pred letom 2005. Na podlagi navedenega je vlada ugotovila, da so predlagane spremembe zakona o dohodnini nepotrebne, saj vlada ne nasprotuje predlogu avtentične razlage 3. in 5. točke 57. člena zakona o dohodnini, ki uveljavlja iste cilje.

Zadnji članki iz rubrike:

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

19.8.2019 14:53:10:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s »popoldanskim s.p.«

19.8.2019 14:51:42:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varčevanjem za dodatno pokojnino

19.8.2019 14:50:52:
Odgovor na poslansko v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij

19.8.2019 14:50:13:
Odgovor na poslansko v zvezi s stanjem na področju domačih in umetnostnih obrti v Sloveniji

Najnovejši članki:

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

14.8.2019 15:37:59:
Poletni popust pri naročilu e-gradiv

14.8.2019 15:14:10:
Vodič po uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - Prva vloga in podaljšanje pravic

14.8.2019 15:09:53:
Obveznost vodenja evidenc delovnega časa obstaja že v trenutno veljavni zakonodaji

14.8.2019 13:57:18:
Kdaj vložiti vlogo za prejemanje državne štipendije

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT