Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.4.2018 6:06:36

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)

Rubrika: Društvaprint Natisni

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 3. 2018

 I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(vsebina in namen zakona) 

(1) Ta zakon opredeljuje nevladno organizacijo, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.

(2) Z namenom krepitve prispevka nevladnih organizacij k družbeni blaginji, kohezivnosti, solidarnosti, demokratični pluralnosti in trajnostno naravnanemu razvoju ta zakon določa tudi podporno okolje in ukrepe za učinkovitejši razvoj nevladnih organizacij.

2. člen 

(opredelitev nevladne organizacije) 

(1) Nevladna organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,

– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,

– je nepridobitna,

– je neprofitna,

– je neodvisna od drugih subjektov,

– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.

(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka.

(3) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94).

(4) Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena nevladna organizacija ni Mladinski svet Slovenije po zakonu, ki ureja mladinske svete.

3. člen 

(nepridobitnost) 

Nepridobitna je tista organizacija, ki se na podlagi zakona ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov.

4. člen 

(neprofitnost) 

Neprofitna je tista organizacija, ki na podlagi zakona ali akta, v katerem je določila svoj namen, dejavnosti in način upravljanja (v nadaljnjem besedilu: ustanovitveni akt) dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

5. člen 

(neodvisnost od drugih subjektov) 

Organizacija je neodvisna od drugih subjektov, če imajo predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov.

II. STATUS NEVLADNE ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU 

6. člen 

(opredelitev in pogoji za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu) 

(1) Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov in če je splošno koristno.

(2) Nevladni organizaciji se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, družinske politike, razvoja demokracije, varstva pred diskriminacijo, varstva človekovih pravic, invalidskega varstva in opravljanja humanitarne dejavnosti, varstva enakih možnosti žensk in moških, varstva starejših, integritete v državi in civilni družbi, varstva potrošnikov, prehrane, promocije in organiziranja prostovoljstva, mladinskega sektorja, spodbujanja turizma, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora, varstva in zaščite živali, kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja, športa, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prometne varnosti, mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodne humanitarne pomoči, razvoja nevladnih organizacij, razvoja informacijske družbe, znanosti ali na ostalih področjih.

(3) Nevladni organizaciji se lahko podeli status iz prvega odstavka tega člena na več področjih.

(4) Nevladni organizaciji se podeli status iz prvega odstavka tega člena, če izpolnjuje naslednje pogoje:

– njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,

– ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,

– deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,

– lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju iz drugega odstavka tega člena v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge,

– zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju iz drugega odstavka tega člena in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,

– ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,

– ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,

– nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije in

– druge pogoje, če tako določa zakon.

(5) Ministri, pristojni za področja, na katerih nevladne organizacije delujejo, podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje pogoja iz četrte alineje prejšnjega odstavka na posameznem področju, če kriteriji niso določeni z zakonom.

(6) Z zakonom se lahko dejavnosti, ki so v javnem interesu, podrobneje opredeli.

7. člen 

(ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu) 

(1) O podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju iz drugega odstavka prejšnjega člena odloči ministrstvo, pristojno za to področje.

(2) Če nevladna organizacija zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem nevladna organizacija pretežno deluje, po predhodnem soglasju ministrstev, pristojnih za ostala področja. Ministrstvo pristojno za področje, kjer nevladna organizacija ne deluje pretežno, soglasje izda, če nevladna organizacija na področju, za katerega je pristojno, izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3) Če nevladna organizacija, ki že ima status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, zaprosi za podelitev statusa še na drugem področju, ki je v pristojnosti drugega ministrstva, o podelitvi statusa še na drugem področju odloči ministrstvo, ki je nevladni organizaciji že podelilo status v javnem interesu, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za drugo področje. Ministrstvo, pristojno za drugo področje, soglasje izda, če nevladna organizacija na drugem področju izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka prejšnjega člena.

(4) Če nevladna organizacija zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, je za odločitev o podelitvi statusa na tem področju pristojno ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.

(5) O pritožbi zoper odločbo pristojnega ministrstva o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu odloča Vlada Republike Slovenije.

8. člen 

(vloga) 

(1) Vlogo za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu organizacija poda pri ministrstvu, pristojnem za podelitev tega statusa.

(2) Vlogi organizacija priloži:

– poročilo o delu, iz katerega so razvidni programi, projekti ali druge aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je organizacija izvajala v javnem interesu na področju iz drugega odstavka 6. člena tega zakona v zadnjih dveh letih,

– dokazila o aktivnostih in pomembnejših dosežkih iz prejšnje alineje,

– poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti iz prve alineje tega odstavka,

– sprejet program bodočega delovanja za najmanj dve leti delovanja na področju iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu.

(3) Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v postopku podelitve tega statusa iz uradnih evidenc pridobi:

– podatke o datumu registracije organizacije,

– podatke o ustanovitelju organizacije,

– kopijo veljavnega ustanovitvenega akta,

– podatke iz letnih poročil organizacije za zadnji dve leti, za organizacijo, ki je na podlagi zakona zavezana k revidiranju računovodskih izkazov, pa tudi oceno revizorja,

– podatek, ali je bila organizaciji pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in

– podatek, ali je nad organizacijo začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(4) Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pozove organizacijo, ki je vložila vlogo za podelitev tega statusa, da v roku 15 dni predloži podatke iz prejšnjega odstavka, kadar teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.

9. člen 

(mnenje, ali gre za nevladno organizacijo) 

(1) Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, lahko v postopku podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu za mnenje, ali je organizacija nevladna organizacija, zaprosi ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.

(2) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, mnenje iz prejšnjega odstavka objavi na svoji spletni strani.

10. člen 

(organizacije, ki jim je priznano delovanje v javnem interesu na podlagi drugega zakona) 

(1) Organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena tega zakona, če:

– je nevladna organizacija,

– ima na podlagi drugega zakona najmanj dve leti podeljen status delovanja v javnem interesu ali če zadnji dve leti izvaja dejavnost, za katero drug zakon določa, da je v javnem interesu,

– njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,

– ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in

– nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(2) Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če drug zakon določa, da je organizacija ali njena dejavnost dobrodelna, splošnokoristna ali humanitarna.

(3) Organizacija iz prvega odstavka tega člena vlogi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu priloži odločbo, s katero ji je na podlagi drugega zakona podeljen status delovanja v javnem interesu oziroma v vlogi navede pravno podlago, ki določa, da je njena dejavnost v javnem interesu.

(4) Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v postopku podelitve tega statusa po tem členu iz uradnih evidenc pridobi:

– podatke o datumu registracije organizacije,

– podatke o ustanovitelju organizacije,

– kopijo veljavnega ustanovitvenega akta,

– podatek, ali je odločba iz prejšnjega odstavka še veljavna,

– podatek, ali je bila organizaciji pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši ali posebno hud davčni prekršek in ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in

– podatek, ali je nad organizacijo začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(5) Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pozove organizacijo, ki je vložila vlogo za podelitev tega statusa, da v roku 15 dni predloži podatke iz prejšnjega odstavka, kadar teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.

(6) Organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu po tem členu za področje, na katerem ima že podeljen status delovanja v javnem interesu, oziroma za področje, na katerem drug zakon določa, da je njena dejavnost v javnem interesu.

(7) Če organizacija hkrati zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu in za podelitev statusa, da deluje v javnem interesu na podlagi drugega zakona, in je za podelitev obeh statusov pristojno isto ministrstvo, odloči to ministrstvo o podelitvi obeh statusov v enem postopku z izdajo ene odločbe.

11. člen 

(poročanje o delovanju v javnem interesu) 

(1) Organizacija, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija v javnem interesu), vsako drugo leto od podelitve tega statusa do 31. marca predloži ministrstvu, ki ji je podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu:

– poročilo iz prve in tretje alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona za pretekli dve koledarski leti z dokazili o aktivnostih in pomembnejših dosežkih in

– program bodočega delovanja za najmanj dve koledarski leti.

(2) Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, predloži poročilo in program iz prejšnjega odstavka ministrstvu, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu.

(3) Če nevladna organizacija v javnem interesu ne izpolni obveznosti v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, jo ministrstvo, ki bi mu morala poročilo in program predložiti, v 15 dneh pisno pozove, da obveznosti izpolni v 30 dneh.

(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za organizacijo za poročanje na področju, kjer ima ta status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena in za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki je dokazila in vsebine iz poročila in programa iz prvega odstavka tega člena že posredovala ministrstvu v okviru drugega poročanja.

(5) Pristojno ministrstvo po prejemu poročila z dokazili in programa iz prvega odstavka tega člena ali po prejemu teh vsebin in dokazil v okviru drugega poročanja in na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in drugih podatkov, s katerimi razpolaga, preveri, ali nevladna organizacija v javnem interesu, ki ji je status na določenem področju podeljen na podlagi 6. člena tega zakona, še vedno izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za področje, na katerem ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena, vsake dve leti od podelitve tega statusa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, s katerimi razpolaga, po uradni dolžnosti preveri, ali nevladna organizacija v javnem interesu, še vedno izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(6) Ministrstvo, ki prejme poročilo in program na podlagi drugega odstavka tega člena, ravna po prejšnjem odstavku, pri čemer za področje, na katerem ima organizacija status v javnem interesu in za katero samo ni pristojno, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za to področje, o tem, ali nevladna organizacija izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona oziroma pogoj iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena na področju, za katerega je pristojno.

12. člen 

(obveščanje o spremembah in preverjanje izpolnjevanja pogojev) 

(1) Nevladna organizacija v javnem interesu v 30 dneh sporoči ministrstvu, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, spremembe, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje pogojev za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in sicer:

– spremembo ustanovitelja, po kateri na položaj novega ustanovitelja vstopi pravna oseba,

– spremembo ustanovitvenega akta, ki se nanaša na namen organizacije, dejavnosti organizacije, uporabo presežka prihodkov nad odhodki ali na prenos premoženja v primeru prenehanja,

– spremembo sestave poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora, po kateri se poveča skupno število glasov predstavnikov države, samoupravne lokalne skupnosti, druge osebe javnega prava, nosilca javnega pooblastila, mednarodne medvladne organizacije, politične stranke, sindikata, zbornice, gospodarske družbe, fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost ali druge osebe, ki ni nepridobitna.

(2) Če so podani razlogi za sum, da nevladna organizacija v javnem interesu ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona, ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, to preveri po uradni dolžnosti, tako, da pridobi podatke in dokumente iz uradnih evidenc ali zahteva dokazila o izpolnjevanju teh pogojev od nevladne organizacije v javnem interesu v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.

(3) Če nevladna organizacija v javnem interesu na zahtevo ministrstva, pristojnega za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, ne posreduje dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona v danem roku, ji ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu, če so izpolnjeni pogoji v skladu s tem zakonom.

(4) Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, ministrstvo iz prvega odstavka tega člena za področje, za katero ni pristojno, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za to področje, o tem, ali nevladna organizacija izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona oziroma pogoj iz druge alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona na področju, za katerega je pristojno.

13. člen 

(odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu) 

(1) Ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, z odločbo organizaciji odvzame ta status, če:

– ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona ali če ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu,

– kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ali

– se nevladna organizacija v javnem interesu podeljenemu statusu pisno odpove.

(2) Če ima nevladna organizacija status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, ji ministrstvo iz prejšnjega odstavka odvzame status zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 2. in 6. člena tega zakona na področju, za katerega je pristojno drugo ministrstvo, po predhodnem soglasju ministrstva, ki je pristojno za to področje. Ministrstvo, pristojno za to področje, soglasje izda, če organizacija na tem področju ne izpolnjuje več pogojev iz druge, četrte ali šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona.

14. člen 

(obveznost medsebojnega obveščanja državnih organov) 

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega prava in nosilci javnih pooblastil v primeru suma, da obstaja razlog za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, o tem nemudoma obvestijo ministrstvo, pristojno za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in mu posredujejo vse dokumente, ki jih imajo v zvezi s tem.

III. PRAVICE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU 

15. člen 

(uporaba poimenovanja nevladna organizacija v javnem interesu) 

Besedno zvezo ali kombinacijo besed »nevladna organizacija v javnem interesu« lahko v svojem imenu ali firmi uporablja samo nevladna organizacija v javnem interesu.

16. člen 

(prednost pri javnih razpisih) 

(1) Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih nevladnim organizacijam, se v merilih za izbor prejemnikov sredstev upošteva tudi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju, kateremu je javni razpis namenjen, pri čemer upoštevanje takšnega statusa ne sme biti manjše od petih odstotkov in ne presegati 20 odstotkov skupne vrednosti meril.

(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti kot merilo upoštevajo status nevladne organizacije v javnem interesu na način iz prejšnjega odstavka.

17. člen 

(druge spodbude in pravice) 

(1) Z zakonom se lahko določijo druge ugodnosti, olajšave, spodbude, prednosti in druge pravice za nevladne organizacije v javnem interesu.

(2) Z zakonom se lahko določijo tudi pravice nevladnih organizacij v javnem interesu, da v upravnih ali sodnih postopkih zastopajo določene interese, da imajo pravico udeležbe v teh postopkih ali da se jih lahko pooblasti za zastopanje.

18. člen 

(stečaj nevladne organizacije v javnem interesu) 

(1) Nad nevladno organizacijo v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za področje, na katerem ima organizacija podeljen ta status.

(2) Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, predhodno soglasje izda ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, po pridobljenih soglasjih vseh ministrstev, pristojnih za druga področja, kjer ima organizacija podeljen takšen status.

(3) Ministrstvo iz prvega in drugega odstavka tega člena poda soglasje za stečaj nevladne organizacije v javnem interesu, če ugotovi, da javni interes za nadaljevanje izvajanja dejavnosti nevladne organizacije v javnem interesu ni večji od interesa upnikov nevladne organizacije v javnem interesu.

IV. EVIDENCA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU 

19. člen 

(evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu) 

(1) Evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: evidenca) v elektronski obliki vzpostavi in vodi pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve na podlagi podatkov ministrstev, pristojnih za podelitev in odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in je namenjena vpisu in javni objavi pravno pomembnih podatkov o nevladnih organizacijah v javnem interesu.

(2) V evidenci se obdelujejo naslednji podatki o nevladnih organizacijah v javnem interesu:

– matična številka,

– davčna številka,

– ime ali firma,

– poslovni naslov,

– pravnoorganizacijska oblika,

– datum vpisa v evidenco,

– številka in datum odločbe o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu,

– številka in datum odločbe o odvzemu statusa nevladne organizacije v javnem interesu,

– datum podelitve statusa na posameznem področju,

– datum odvzema statusa na posameznem področju,

– datum izbrisa iz evidence,

– področje ali več področij, za katere ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu,

– številka odločbe in navedba organa, ki jo je izdal, če gre za organizacijo, ki ima na podlagi drugega zakona podeljen status delovanja v javnem interesu, oziroma navedba zakona, ki določa, da je dejavnost nevladne organizacije v javnem interesu, če je organizacija dobila status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi 10. člena tega zakona in

– navedba pristojnega ministrstva, ki zagotavlja pravilnost podatkov v evidenci in je ministrstvo, ki na podlagi 20. člena tega zakona vpisuje podatke in njihove spremembe v evidenco.

(3) Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve prevzema podatke o matični številki, davčni številki, o imenu ali firmi, poslovnem naslovu, pravnoorganizacijski obliki ter spremembe teh podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

20. člen 

(vpis v evidenco in spremembe vpisa) 

(1) Ministrstvo, ki organizaciji podeli status nevladne organizacije v javnem interesu, z dnem dokončnosti odločbe o podelitvi takšnega statusa vpiše njene podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena v evidenco.

(2) Ministrstvo, ki organizaciji, ki že ima status nevladne organizacije v javnem interesu, podeli status v javnem interesu še na drugem področju ali ji odvzame status v javnem interesu, z dnem dokončnosti odločbe o podelitvi ali odvzemu vpiše v evidenco spremembe podatkov o podeljenem statusu oziroma podatke o odvzemu statusa.

(3) Vpis podatkov v evidenco opravi pooblaščena oseba ministrstva, pristojnega za vpis podatkov, z uporabo aplikacije za vnos podatkov na spletnem portalu pristojne organizacije za javnopravne evidence in storitve.

(4) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve obvestilo o opravljenem vpisu podatkov ali vpisu sprememb podatkov v evidenci posreduje na elektronski naslov ministrstva, iz štirinajste alineje drugega odstavka prejšnjega člena in na elektronski naslov pooblaščene osebe ministrstva za vnos podatkov.

21. člen 

(izbris iz evidence) 

(1) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve po uradni dolžnosti iz evidence izbriše organizacijo s statusom nevladne organizacije v javnem interesu, če je ta izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, in o tem obvesti ministrstvo iz štirinajste alineje drugega odstavka 19. člena tega zakona.

(2) Pristojno ministrstvo, ki v evidenco vpiše podatke o odvzemu statusa v javnem interesu še na zadnjem področju, nevladno organizacijo v javnem interesu izbriše iz evidence.

22. člen 

(dostop do podatkov) 

(1) Evidenca je javna in brezplačno dostopna na spletnem portalu pristojne organizacije za javnopravne evidence in storitve.

(2) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve omogoča pregled nevladnih organizacij v javnem interesu po področjih iz evidence.

(3) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve vodi evidenco tako, da se poleg zadnjega stanja podatkov o vseh vpisanih nevladnih organizacijah v javnem interesu ohranjajo vsi pretekli vpisi podatkov iz šeste do trinajste alineje drugega odstavka 19. člena tega zakona in da se omogoča vpogled v zadnje stanje podatkov na določen dan. Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve vodi evidenco tudi tako, da se vidijo podatki o izbrisanih nevladnih organizacijah v javnem interesu še pet let po izbrisu nevladne organizacije v javnem interesu iz evidence, nato pa podatke prenese v arhivski del baze evidence, ki se hrani trajno.

(4) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, na podlagi predlogov ministrstev, pristojnih za področja, na katerih imajo organizacije podeljen status nevladnih organizacij v javnem interesu, pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve, sporoča nova področja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, na katerih se nevladnim organizacijam lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu.

(5) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve na svojem spletnem portalu mesečno objavlja podatke iz evidence v strojno berljivi obliki po stanju na zadnji dan v mesecu. Objavljene podatke je dovoljeno brezplačno in neomejeno ponovno uporabiti.

V. PODPORNO OKOLJE ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE 

23. člen 

(naloge ministrstev) 

(1) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, spremlja razvoj in delovanje nevladnih organizacij in opravlja tudi naslednje naloge:

– pripravlja, izvaja in vrednoti politike, predpise in ukrepe, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij,

– skrbi za koordinacijo določanja in izvajanja politik med ministrstvi in vladnimi službami na področju razvoja in delovanja nevladnih organizacij,

– skrbi za razvoj podpornega okolja za nevladne organizacije in za izvrševanje tega zakona,

– pripravlja in izvaja splošne ukrepe za sodelovanje države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov,

– zbira in obdeluje podatke o financiranju nevladnih organizacij,

– pripravlja poročila o razvoju nevladnih organizacij,

– zagotavlja administrativno tehnično podporo delovanju sveta iz 27. člena tega zakona,

– preko javnih razpisov financira projekte in programe horizontalnih mrež in regionalnih stičišč kot subjektov podpornega okolja, namenjenih spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in

– preko javnih razpisov financira druge projekte in programe nevladnih organizacij in drugih oseb, namenjenih izvajanju ukrepov za razvoj posameznih področij, ter spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije.

(2) Ministrstva na področjih, za katera so pristojna:

– sodelujejo pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij,

– pripravljajo in izvajajo politike, predpise in ukrepe, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij na svojih področjih,

– pripravljajo in izvajajo ukrepe za sodelovanje države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov na svojih področjih,

– preko javnih razpisov financirajo projekte in programe vsebinskih mrež kot subjektov podpornega okolja, namenjenih spodbujanju razvoja nevladnih organizacij, in

– preko javnih razpisov financirajo druge projekte in programe nevladnih organizacij in drugih oseb, namenjenih izvajanju ukrepov za razvoj posameznih področij, ter spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije.

(3) Pogoji, merila in predmet financiranja za pridobitev sredstev na javnih razpisih iz osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ter četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se določijo v javnem razpisu.

24. člen 

(subjekti podpornega okolja) 

(1) Horizontalna mreža iz osme alineje prvega odstavka prejšnjega člena je nevladna organizacija, ki na nacionalni ravni združuje nevladne organizacije iz različnih vsebinskih področij delovanja in izvaja dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na nacionalni ravni.

(2) Regionalno stičišče iz osme alineje prvega odstavka prejšnjega člena je nevladna organizacija, ki na ravni razvojne regije, kot jo določa zakon, ki ureja skladen regionalni razvoj, ali na ravni več občin, ki predstavljajo zaključeno prostorsko celoto, združuje nevladne organizacije iz različnih vsebinskih področij delovanja in izvaja dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na ravni svojega delovanja.

(3) Vsebinska mreža iz četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena je nevladna organizacija, ki na nacionalni ravni, na ravni razvojne regije, kot jo določa zakon, ki ureja skladen regionalni razvoj, ali na ravni več občin, ki predstavljajo zaključeno prostorsko celoto, združuje nevladne organizacije z vsebinsko istega področja in izvaja dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij z istega vsebinskega področja na ravni svojega delovanja.

25. člen 

(naloge samoupravnih lokalnih skupnosti) 

(1) Samoupravne lokalne skupnosti načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja nevladnih organizacij.

(2) Samoupravne lokalne skupnosti se lahko pri načrtovanju, financiranju in izvajanju politik razvoja nevladnih organizacij medsebojno povezujejo.

26. člen 

(načrtovanje razvoja nevladnih organizacij) 

(1) Razvoj nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji se načrtuje v strategiji, ki jo sprejme vlada za obdobje petih let. Strategijo pripravi ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za področja, na katerih delujejo nevladne organizacije, in svetom iz 27. člena tega zakona.

(2) Strategija zajema:

– analizo potreb nevladnih organizacij,

– temeljne politike razvoja nevladnih organizacij,

– strateške razvojne cilje nevladnih organizacij,

– vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb pri doseganju razvojnih ciljev nevladnih organizacij,

– glavna področja razvoja nevladnih organizacij,

– okvirna sredstva, namenjena za uresničevanje strategije in

– program ukrepov za izvajanje strategije.

(3) Program ukrepov iz sedme alineje prejšnjega odstavka zajema vsaj:

– ukrepe za oblikovanje podpornega okolja za delovanje nevladnih organizacij,

– ukrepe za sodelovanje države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov,

– ukrepe za spodbujanje zaposlovanja v nevladnih organizacijah,

– ukrepe za promocijo nevladnih organizacij in

– ukrepe za omogočanje dolgoročnega financiranja nevladnih organizacij.

(4) V programu ukrepov se za vsak ukrep določi:

– cilje in vsebino ukrepa,

– aktivnosti,

– vrsto in višino upravičenih stroškov v okviru aktivnosti,

– obdobje izvajanja aktivnosti,

– izvajalce posameznega ukrepa,

– vire in obseg sredstev za financiranje ukrepa,

– upoštevanje pravil državnih pomoči in

– merila za ocenjevanje doseganja ciljev ukrepa.

27. člen 

(spremljanje strategije, programa ukrepov in razvoja nevladnih organizacij) 

(1) Izvajanje strategije spremlja Svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: svet).

(2) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, v šestih mesecih po poteku vsakega dvoletnega obdobja izvajanja strategije, predloži vladi poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in mnenjem sveta o izvajanju strategije.

(3) Izvajalec vsakega ukrepa iz programa ukrepov v enem mesecu po izvedbi ukrepa predloži ministrstvu, pristojnemu za delovanje nevladnih organizacij, poročilo o izvedbi tega ukrepa z oceno doseganja cilja ukrepa, ki temelji na merilih, določenih v ukrepu.

28. člen 

(sklad za razvoj nevladnih organizacij) 

(1) Ustanovi se proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki je namenjen financiranju projektov in programov iz osme in devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.

(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:

– sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in

– druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.

(3) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se prenesejo na sklad za razvoj nevladnih organizacij ob začetku leta, upoštevajoč vse odločbe o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem letu.

(4) Sklad za razvoj nevladnih organizacij se ustanovi za nedoločen čas, z njim upravlja ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, ki tudi razpolaga s sredstvi tega sklada. Ministrstvo izbere prejemnike sredstev sklada na javnem razpisu najmanj enkrat letno.

VI. NADZOR 

29. člen 

(nadzor) 

Nadzor nad izvrševanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:

– nad določbami prvega odstavka 12. člena tega zakona ministrstva, ki jim morajo nevladne organizacije v javnem interesu po 12. členu tega zakona sporočiti spremembo, ki lahko vpliva na izpolnjevaje pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu,

– nad določbami 15. in 16. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.

VII. KAZENSKE DOLOČBE 

30. člen 

(prekrški) 

(1) Z globo 800 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje nevladna organizacija v javnem interesu, ki ministrstvu v 30 dneh od nastanka ne sporoči spremembe, ki lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu (prvi odstavek 12. člena).

(2) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba nevladne organizacije v javnem interesu.

(3) Z globo 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ni nevladna organizacija v javnem interesu in navaja, da je nevladna organizacija v javnem interesu ali da ima status nevladne organizacije v javnem interesu (15. člen).

(4) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

31. člen 

(ureditev položaja organizacij, ki imajo status društva v javnem interesu ali temu podoben status) 

(1) Ne glede na 6. in 10. člen tega zakona se za društvo, zvezo društev, mladinski svet, zavod ali ustanovo, ki ima na dan uveljavitve tega zakona na podlagi zakona podeljen status delovanja v javnem interesu, šteje, da je nevladna organizacija v javnem interesu po tem zakonu do pravnomočnosti odločbe iz petega ali šestega odstavka tega člena.

(2) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 2. člena tega zakona se za društvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ima pa na dan uveljavitve podeljen status delovanja v javnem interesu na področju, ki ga ureja Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14; v nadaljnjem besedilu: ZVV), šteje, da je nevladna organizacija v javnem interesu po tem zakonu do ureditve v Zakonu o vojnih veteranih.

(3) Prvi odstavek tega člena ne velja za:

– mladinsko organizacijo, organizirano kot sestavni del druge pravne osebe, kot jo določa Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10);

– Mladinski svet Slovenije, kot ga določa Zakon o mladinskih svetih (Uradni list RS, št. 70/00 in 42/10).

(4) Organizacije iz prvega odstavka tega člena uskladijo svoje ustanovitvene akte in delovanje s pogoji, ki veljajo za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, in najkasneje do 31. marca 2019 pristojnemu ministrstvu posredujejo izjavo, da sta njihov ustanovitveni akt in delovanje usklajena s pogoji, ki veljajo za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, ter poročilo in program iz prvega odstavka 11. člena tega zakona. Za takšno poročanje se smiselno uporablja 11. člen tega zakona, pri čemer se šteje, da je takšni organizaciji status v javnem interesu podeljen na podlagi 6. člena tega zakona.

(5) Pristojno ministrstvo organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka in pri kateri ne obstajajo razlogi za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, izda v 60 dneh od izpolnitve obveznosti po uradni dolžnosti odločbo o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu ob smiselni uporabi 6. člena tega zakona. V odločbi se navede tudi, da s podelitvijo tega statusa preneha status delovanja v javnem interesu, ki je bil podlaga za to, da se je organizacija po prvem odstavku tega člena štela za nevladno organizacijo v javnem interesu po tem zakonu.

(6) Pristojno ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka tudi, če društvo ali ustanova v izjavi iz tretjega odstavka tega člena navede, da v ustanovitvenem aktu nima navedeno, da se v primeru prenehanja premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, ki ima enak ali podoben namen, če v izjavi navede tudi, da bo to uskladitev ustanovitvenega akta izpolnila ob prvi spremembi po podaji izjave.

(7) Pristojno ministrstvo organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki ne izpolni obveznosti iz četrtega odstavka tega člena v roku, določenem v četrtem odstavku tega člena, v 15 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti pozove, da v roku 30 dni izpolni te obveznosti. Če organizacija tudi po pozivu ne izpolni obveznosti, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. V tem primeru pristojno ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero organizaciji odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu in status delovanja v javnem interesu, ki je bil podlaga za to, da se je organizacija po prvem odstavku tega člena štela za nevladno organizacijo v javnem interesu po tem zakonu, in sicer v 60 dneh po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Z dnem dokončnosti odločbe pristojno ministrstvo organizacijo izbriše iz evidence iz 19. člena tega zakona.

(8) Pristojno ministrstvo organizaciji iz prvega odstavka tega člena z odločbo po uradni dolžnosti odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu in status delovanja v javnem interesu, ki je bil podlaga za to, da se je organizacija po prvem odstavku tega člena štela za nevladno organizacijo v javnem interesu po tem zakonu, tudi če se v obdobju do izpolnitve obveznosti iz četrtega odstavka tega člena organizacija statusu pisno odpove ali ji je pravnomočno izrečena globa za hujši davčni prekršek ali davčni prekršek, katerega narava je posebno huda, oziroma je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ali se nad njo začne stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(9) Ne glede na 6. in 10. člen tega zakona pristojno ministrstvo zavrže vlogo organizacije, ki se na podlagi tega člena šteje za nevladno organizacijo v javnem interesu, za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu za področje, za katerega ima takšna organizacija že podeljen status delovanja v javnem interesu na podlagi zakona, ki je bil podlaga za to, da se je organizacija po prvem odstavku tega člena štela za nevladno organizacijo v javnem interese po tem zakonu.

(10) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, na svoji spletni strani objavi vsebino izjave iz četrtega odstavka tega člena, ki vsebuje tudi pojasnilo o obveznostih nevladne organizacije v javnem interesu iz 12. člena tega zakona.

32. člen 

(ureditev položaja invalidskih in humanitarnih organizacij) 

(1) Ne glede na prejšnji, 6. in 10. člen tega zakona se za društvo ali drugo organizacijo, ki ima na dan uveljavitve tega zakona podeljen status invalidske organizacije po Zakon o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1) ali status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) šteje, da je nevladna organizacija v javnem interesu po tem zakonu do pravnomočnosti odločbe iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena.

(2) Društva in druge organizacije iz prejšnjega odstavka uskladijo svoje ustanovitvene akte in delovanje s pogoji, ki veljajo za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, in do 31. marca 2019 pristojnemu ministrstvu posredujejo izjavo, da sta njihov ustanovitveni akt in delovanje usklajena s pogoji, ki veljajo za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu.

(3) Pristojno ministrstvo društvu ali drugi organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki izpolni obveznosti iz drugega odstavka tega člena, če niso podani razlogi za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, izda v 60 dneh od izpolnitve obveznosti po uradni dolžnosti odločbo o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu ob smiselni uporabi 10. člena tega zakona.

(4) Pristojno ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka tudi, če društvo ali ustanova v izjavi iz drugega odstavka tega člena navede, da v ustanovitvenem aktu nima navedeno, da se v primeru prenehanja premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, ki ima enak ali podoben namen, če v izjavi navede tudi, da bo to uskladitev ustanovitvenega akta izpolnila ob prvi spremembi po podaji izjave.

(5) Pristojno ministrstvo društvu ali organizaciji iz prvega odstavka tega člena, ki ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka tega člena v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, v 15 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti pozove, da v roku 30 dni izpolni to obveznost. Če društvo ali druga organizacija tudi po pozivu ne izpolni te obveznosti, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. V tem primeru pristojno ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero takšnemu društvu ali drugi organizaciji odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, in sicer v 60 dneh po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Z dnem dokončnosti odločbe pristojno ministrstvo organizacijo izbriše iz evidence iz 19. člena tega zakona.

(6) Pristojno ministrstvo organizaciji iz prvega odstavka tega člena z odločbo po uradni dolžnosti odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu tudi, če se v obdobju do izpolnitve obveznosti iz drugega odstavka tega člena organizacija statusu pisno odpove ali ji je pravnomočno izrečena globa za hujši davčni prekršek ali davčni prekršek, katerega narava je posebno huda, oziroma je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ali se nad njo začne stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(7) Ne glede na 6. in 10. člen tega zakona pristojno ministrstvo zavrže vlogo društva ali druge organizacije, ki se na podlagi prvega odstavka tega člena štejeta za nevladni organizaciji v javnem interesu, za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu za področje, za katerega ima takšno društvo ali druga organizacija že podeljen status delovanja v javnem interesu na podlagi zakonov iz prvega odstavka tega člena.

(8) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, na svoji spletni strani objavi vsebino izjave iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje tudi pojasnilo o obveznostih nevladne organizacije v javnem interesu iz 12. člena tega zakona.

33. člen 

(ureditev položaja nevladnih organizacij, za katere drug zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu) 

(1) Ne glede na 6. in 10. člen tega zakona se na dan uveljavitve tega zakona društvo, za katerega drug zakon določa, da je dejavnost, ki jo izvaja, v javnem interesu, šteje, da je nevladna organizacija v javnem interesu na področju izvajanje te dejavnosti po tem zakonu. Pogoj po tem odstavku ni izpolnjen, če drug zakon določa, da je organizacija ali njena dejavnost dobrodelna, splošnokoristna ali humanitarna.

(2) Društva iz prejšnjega odstavka uskladijo svoje ustanovitvene akte in delovanje s pogoji, ki veljajo za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, in do 31. marca 2019 pristojnemu ministrstvu posredujejo izjavo, da sta njihov ustanovitveni akt in delovanje usklajena s pogoji, ki veljajo za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu.

(3) Če društvo v izjavi iz prejšnjega odstavka navede, da v ustanovitvenem aktu nima navedeno, da se v primeru prenehanja premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, ki ima enak ali podoben namen, mora v izjavi navesti tudi, da bo to uskladitev ustanovitvenega akta izpolnilo ob prvi spremembi po podaji izjave.

(4) Pristojno ministrstvo društvu iz prvega odstavka tega člena, ki ne izpolni obveznosti iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, v 15 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti pozove, da v roku 30 dni izpolni to obveznost. Če društvo tudi po pozivu ne izpolni te obveznosti, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. V tem primeru pristojno ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero društvu odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu, in sicer v 60 dneh po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Z dnem dokončnosti odločbe pristojno ministrstvo društvo izbriše iz evidence iz 19. člena tega zakona.

(5) Pristojno ministrstvo organizaciji iz prvega odstavka tega člena z odločbo po uradni dolžnosti odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu tudi, če se v obdobju do izpolnitve obveznosti iz drugega odstavka tega člena organizacija statusu pisno odpove ali ji je pravnomočno izrečena globa za hujši davčni prekršek ali davčni prekršek, katerega narave je posebno huda, oziroma je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ali se nad njo začne stečajni postopek ali postopek likvidacije.

(6) Ne glede na 6. in 10. člen tega zakona pristojno ministrstvo zavrže vlogo društva, ki se na podlagi prvega odstavka tega člena šteje za nevladno organizacijo v javnem interesu, za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu za področje, na katerem društvo izvaja dejavnost, za katero drug zakon določa, da je v javnem interesu.

(7) Pristojno ministrstvo po tem členu je ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo iz prvega odstavka tega člena izvaja dejavnost, za katero zakon določa, da je v javnem interesu.

(8) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, na svoji spletni strani objavi vsebino izjave iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje tudi pojasnilo o obveznostih nevladne organizacije v javnem interesu iz 12. člena tega zakona.

34. člen 

(vzpostavitev evidence nevladnih organizacij v javnem interesu) 

(1) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve vzpostavi evidenco iz 19. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Ministrstva v treh mesecih od vzpostavitve evidence v skladu z 20. členom tega zakona vnesejo v evidenco podatke iz drugega odstavka 19. člena tega zakona o organizacijah, ki se na podlagi prvega odstavka 31. člena, prvega odstavka 32. člena in prvega odstavka 33. člena tega zakona štejejo za nevladne organizacije v javnem interesu in podatke o nevladnih organizacijah, ki jim je bil podeljen status v javnem interesu na podlagi tega zakona pred vzpostavitvijo evidence.

(3) Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, pred vzpostavitvijo evidence, na podlagi predlogov ministrstev, pristojnih za področja, na katerih imajo organizacije podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu, pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve sporoči seznam področij, na katerih lahko organizacije pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in seznam navedb zakonov iz trinajste alineje drugega odstavka 19. člena tega zakona.

(4) Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve omogoči javni dostop do podatkov iz evidence na svojem spletnem portalu v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.

35. člen 

(izdaja predpisov ter sprejem strategije) 

(1) Ministri, pristojni za posamezno področje, na katerem delujejo nevladne organizacije, izdajo predpise iz petega odstavka 6. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2) Vlada sprejme strategijo iz prvega odstavka 26. člena tega zakona v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.

36. člen 

(objava javnega razpisa za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij) 

Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij iz 28. člena tega zakona za leto 2018 objavi v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona, za kar se mu zagotovi sredstva iz državnega proračuna.

37. člen 

(uskladitev zakonov, ki urejajo pogoje za pridobitev statusa društva ali druge organizacije, ki deluje v javnem interesu ali ki drugače opredeljujejo nevladno organizacijo) 

(1) V Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) se:

– črtajo naslov V. poglavja in 30. do 36. člen;

– črtata tretji in četrti odstavek 40. člena;

– črta 48. člen;

– prvi odstavek 50. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Register društev in register podružnic tujih društev sta namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o društvih.«;

– v drugem odstavku 50. člena črta besedilo »ter evidenco društev v javnem interesu«;

– v tretjem odstavku 50. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»– podatek o EMŠO zastopnika društva oziroma podružnice tujega društva, vpisan v centralni register društev oziroma centralni register podružnic tujih društev;«;

– v tretjem odstavku 50. člena črta druga alineja, dosedanja tretja alineja postane druga alineja.

(2) V Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17) se:

– prvi odstavek 281. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Nevladni organizaciji ki deluje na področju družinske politike, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.«;

– v drugem odstavku 281. člena besedilo »Status društva v javnem interesu se podeli društvu, če njegovo« nadomesti z besedilom »Status nevladne organizacije v javnem interesu se podeli nevladni organizaciji, če njeno«;

– črta tretji odstavek 281. člena, dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

(3) V Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo in 41/17) se besedilo 3.a člena spremeni tako, da se glasi:

»Nevladne organizacije, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost pomorskega prometa ali drugih področjih pomorske politike, pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v pomorskem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve s področja varnosti pomorskega prometa in podobno) ali nudijo brezplačno pravno pomoč na področju pomorstva.«.

(4) V Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) se:

– v napovednem stavku drugega odstavka 11. člena črta besedilo »glede na njihovo statusnopravno obliko«;

– v drugem odstavku 11. člena prva alineja 1. točke spremeni tako, da se glasi:

»– izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu;«;

– v drugem odstavku 11. člena 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. pravna oseba, ki je nevladna organizacija v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu:

– izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu,

– deluje v mladinskem sektorju neprekinjeno vsaj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa in

– je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za programe iz prve alineje prvega odstavka tega člena.«;

– tretji odstavek 11. člena spremeni tako, da se glasi:

»(3) Subjekti iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka si pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, subjekti iz 2. točke prejšnjega odstavka pa si pridobijo status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.«;

– v drugem odstavku 13. člena besedilo »smiselno uporablja zakon, ki ureja društva« nadomesti z besedilom »uporablja zakon, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu«.

(5) V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) se:

– naslov podpoglavja 7.3. spremeni tako, da se glasi »7.3. Delovanje nevladnih organizacij v javnem interesu«;

– prvi odstavek 137. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Strokovna in ljubiteljska društva ter druge nevladne organizacije na področju ohranjanja narave opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje organizacije presegata uresničevanje interesov njenih članov ali ustanoviteljev.«;

– v drugem odstavku 137. člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Nevladna organizacija lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu, če izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in naslednje pogoje:«;

– v drugem odstavku 137. člena v 5. točki črta beseda »društvo«;

– prvi odstavek 138. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Minister podeli nevladni organizaciji, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, status nevladne organizacije v javnem interesu, z odločbo.«;

– drugi odstavek 138. člena spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pogodbo med državo in nevladno organizacijo iz prejšnjega odstavka v zvezi z nadomestili za stroške opravljanja dejavnosti nevladne organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu, sklene v imenu države ministrstvo.«;

– črta četrti odstavek 138. člena.

(6) V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A) se:

– naslov 8. poglavja spremeni tako, da se glasi: »8. Nevladne organizacije v javnem interesu«;

– naslov 22. člena spremeni tako, da se glasi: »(pogoji za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu);

– besedilo 22. člena spremeni tako, da se glasi:

»Nevladni organizaciji, ki deluje na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti v javnem interesu, katere namen in delovanje presegata uresničevanje interesov njenih članov in ustanoviteljev ter je splošno koristno, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija v javnem interesu). Status nevladne organizacije v javnem interesu se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo status nevladne organizacije v javnem interesu, in predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za znanost, za področje raziskovalne dejavnosti, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, za področje razvojne dejavnosti.«;

– naslov 23. člena spremeni tako, da se glasi: »(podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu)«;

– v 23. členu besedilo »Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti,« nadomesti z besedilom »Nevladna organizacija, ki pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu«.

(7) V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17) se:

– naslov V.A poglavja spremeni tako, da se glasi: »V.A STATUS NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA«;

– napovedni stavek 79.a člena spremeni tako, da se glasi: »Nevladni organizaciji, ki deluje na področju socialnega varstva, se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva, če poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, izpolnjuje tudi posebne pogoje:«;

– črtata 79.b in 79.c člen.

(8) V Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 29/17) se šesti odstavek 31. člena spremeni tako, da se glasi:

»(6) Izvajalcu športnega programa iz 1. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, ne glede na določbe zakona, ki ureja nevladne organizacije v javnem interesu, ni treba ministrstvu poročati o opravljenem delu in programu prihodnjega delovanja.«.

(9) V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17) se:

– naslov 3. poglavja spremeni tako, da se glasi: »3. Status nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture«;

– drugi odstavek 80. člena spremeni tako, da se glasi:

»Kulturnemu društvu, ki deluje v javnem interesu, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.«;

– besedilo 81. člena spremeni tako, da se glasi:

»Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture lahko pridobijo tudi druge nevladne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.«;

– črta 81.a člen.

(10) V Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) se:

– naslov 107. člena spremeni tako, da se glasi: »(status nevladne organizacije v javnem interesu)«;

– besedilo 107. člena spremeni tako, da se glasi:

»Nevladna organizacija, ki s svojim delovanjem pomembno prispeva k varstvu, k razvijanju zavesti o dediščini, širitvi znanja in spretnosti, povezanih z dediščino, ter k usposabljanju in vseživljenjskem učenju, lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva kulturne dediščine. Status se pridobi na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, in zakona, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.«;

– v prvem odstavku 108. člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Nevladna organizacija, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva kulturne dediščine, ima pravico:«.

(11) V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 – GZ) se:

– v prvem odstavku 152. člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja lahko pridobi nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in:«,

– v prvem odstavku 152. člena črta 1. točka, dosedanja 2. točka postane 1. točka;

– črta 3. točka, dosedanja 4. točka postane 2. točka;

– prvi odstavek 153. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Minister podeli status iz prejšnjega člena z odločbo.«;

– črta drugi odstavek 153. člena, dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek;

– črta četrti odstavek 153. člena;

– črta 154. člen.

(12) V Zakonu o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru-1 in 46/14 – ZON-C) se:

– naslov IV. poglavja spremeni tako, da se glasi: »IV. DELOVANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU«;

– v drugem odstavku 44. člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Jamarsko društvo ali druga nevladna organizacija izkazuje pomembnejše dosežke na področju varstva podzemnih jam, če:«;

– v drugem odstavku 44. člena v 2. točki črta beseda »društvenim«;

– v drugem odstavku 44. člena 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. njen ustanovitveni akt zagotavlja tako strukturo organov, da je organ, pristojen za delovanje na področju varstva jam, pri odločanju enakopraven organom, ki obravnavajo druga področja delovanja organizacije,«;

– v drugem odstavku 44. člena v 4. točki beseda »društvene« nadomesti z besedo »njene«.

(13) V Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16) se:

– v 15. členu besedilo »društvi, ustanovami ali zasebnimi zavodi (v nadaljnjem besedilu: nevladne organizacije)« nadomesti z besedilom »nevladnimi organizacijami«;

– tretji odstavek 41. člena spremeni tako, da se glasi:

»(3) Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju iz prejšnjega odstavka podeli pristojno ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.«.

(14) V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10) se v petem odstavku 21. člena besedilo »s smiselno uporabo predpisov o društvih« nadomesti z besedilom »v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu«.

(15) V Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odl. US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 40/12 – ZUJF in 19/14) se:

– v četrtem odstavku 1. člena prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Društvom vojnih invalidov in drugim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju vojnih invalidov, se lahko v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih invalidov.«;

– v četrtem odstavku 1. člena v drugem stavku beseda »društva« nadomesti z besedo »organizacije«.

(16) V Zakonu o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14) se:

– drugi in tretji odstavek 1. člena spremenita tako, da se glasita:

»Društvu ali zvezi vojnih veteranov ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje na področju vojnih veteranov, lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Ministrstvo podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov na podlagi ustanovitvenega akta in programa organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, zlasti na področju socialno-zdravstvenega skrbstva za vojne veterane, ohranjanje zgodovinskega izročila, skrbi za ohranjanje vojnih grobišč, mednarodne dejavnosti ter na podlagi širše družbene aktivnosti in porabe sredstev organizacije v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje organizacije presega interese njenega članstva ali ustanoviteljev.

Z nevladno organizacijo v javnem interesu na področju vojnih veteranov minister, pristojen za obrambo, sklene pogodbo o financiranju njihove dejavnosti iz sredstev državnega proračuna na podlagi izpolnjenih meril za financiranje dejavnosti iz državnega proračuna, ob upoštevanju zlasti programa nevladne organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, števila članov – vojnih veteranov in premoženja, ki ga ima v lasti nevladna organizacija, ki deluje na področju vojnih veteranov.«;

– v četrtem odstavku 1. člena besedilo »društva ali zveze vojnih veteranov« nadomesti z besedilom »nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov«.

(17) V Zakonu o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 10/18 – ZCes-1C) se besedilo 7. člena spremeni tako, da se glasi:

»Nevladne organizacije, ki delujejo na področjih, pomembnih za preventivo in varnost cestnega prometa, pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v cestnem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve, razstave s področja varnosti cestnega prometa in podobno), razen dejavnosti šol vožnje.«.

(18) V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo) se:

– naslov IV. poglavja spremeni tako, da se glasi: »IV. NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI DELUJEJO V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ZAŠČITE ŽIVALI«;

– v prvem odstavku 34. člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Društvo, ki deluje na področju zaščite živali, mora za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:«;

– v tretjem odstavku 34. člena besedilo »statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu« nadomesti z besedilom »statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju zaščite živali«;

– v prvem odstavku 35. člena besedilo »status društva, ki deluje v javnem interesu« nadomesti z besedilom »status nevladne organizacije v javnem interesu na področju zaščite živali«;

– črta tretji odstavek 35. člena;

– črta 36. člen;

– besedilo 36.a člena spremeni tako, da se glasi:

»Statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju zaščite živali lahko poleg društev pridobijo tudi druge nevladne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in ob uporabi določbe tega zakona, ki veljajo za društva.«.

(19) V Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) se:

– naslov X. poglavja spremeni tako, da se glasi: »X. NEVLADNE ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN«;

– črta prvi odstavek 69. člena;

– v dosedanjem drugem odstavku 69. člena, ki postane prvi odstavek, napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Strokovno ali ljubiteljsko društva na področju zdravstvenega varstva rastlin ali druga nevladna organizacija, ki deluje na tem področju, lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva rastlin, če izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in naslednje pogoje:«;

– dosedanji tretji odstavek 69. člena postane drugi odstavek;

– v 70. členu beseda »društvu« nadomesti z besedilom »nevladni organizaciji«.

(20) V Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 68/05 – odl. US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 72/09 in 40/12 – ZUJF) se:

– enajsti odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:

»Društvom žrtev vojnega nasilja ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje na področju žrtev vojnega nasilja, se lahko podeli status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za žrtve vojnega nasilja, v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, na podlagi temeljnega akta in programa društva oziroma druge organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno zdravstvenega skrbstva in zgodovinskega izročila okoliščin in trpljenja žrtev vojnega nasilja ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev društva oziroma druge organizacije v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje društva oziroma druge organizacije, če gre za člansko organizacijo, presega interese njenih članov.«.

38. člen 

(razveljavitev predpisov) 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu (Uradni list RS, št. 5/07, 56/08 in 64/11), v delu, ki se nanaša na društva v javnem interesu.

(2) Predpis iz prejšnjega odstavka se v delu, ki se nanaša na društva v javnem interesu, uporablja do vzpostavitve evidence iz 19. člena tega zakona.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu (Uradni list RS, št. 36/12),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na delovnem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Uradni list RS, št. 2/17),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (Uradni list RS, št. 105/13),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju obrambe (Uradni list RS, št. 97/12),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa in energije (Uradni list RS, št. 4/17),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora (Uradni list RS, št. 35/14 in 4/17),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vojnih veteranov (Uradni list RS, št. 5/15),

– Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa (Uradni list RS, št. 102/12) in

– Pravilnik o podrobnejših kriterijih za pridobitev statusa društva ali organizacije, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu (Uradni list RS, št. 29/14).

(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se za vse nevladne organizacije uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi petega odstavka 6. člena tega zakona.

39. člen 

(uveljavitev zakona) 

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.

 

Št. 022-01/17-2/22

Ljubljana, dne 20. marca 2018

EPA 2300-VII

Državni zbor 

Republike Slovenije 

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik 

Ključne besede:
Zakon o nevladnih organizacijah
ZNOrg
nevladne organizacije
nevladna organizacija

Zadnji članki iz rubrike:

2.3.2018 12:56:50:
Društva: davčni obračun, letno poročilo za leto 2017

2.2.2018 15:20:43:
Društva: predložitev letnih poročil za leto 2017

2.2.2018 15:09:38:
Poročilo o prostovoljstvu za leto 2017

21.11.2017 16:26:59:
Kaj v register dejanskih lastnikov vpišejo društva?

20.3.2017 15:44:33:
Nasvet tedna: Letno poročilo v društvih in zvezah za leto 2016

Najnovejši članki:

20.7.2018 16:02:24:
Zaposlitveni oglas: Knjigovodja/računovodja (m/ž), Ljubljana

19.7.2018 11:11:12:
Plačila delodajalca za rekreacijo delojemalcev in boniteta

17.7.2018 16:07:24:
Uporaba plačilnih kartic na počitnicah v tujini

19.7.2018 17:10:04:
Podpisana nova kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije

17.7.2018 15:04:33:
Preimenovanje in pripojitev družbe ter veljavnost že sestavljenih dolgoročnih izjav dobavitelja

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT