Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.6.2018 12:06:05

Prehranska dopolnila in stopnja DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Prehranska dopolnila in stopnja DDV Nižja stopnja DDV se po 1. točki Priloge I k ZDDV-1 uporabi za prehranska dopolnila, ki se uvrstijo v eno izmed tarifnih številk iz prvega odstavka 48. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 in se uporabijo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane (npr. se ne uporabljajo v kozmetične namene).

Pojasnilo FURS

Na vprašanja glede uporabe nižje stopnje DDV za prehranska dopolnila v nadaljevanju pojasnjujemo:

V skladu s 1. točko Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporablja za hrano (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelke, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; pripravo jedi.

Na podlagi prvega odstavka 48. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik se med izdelke (blago) iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1, za katero je predpisana nižja stopnja DDV, uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana), ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in spadajo pod tarifne oznake, navedene v tem odstavku člena.

Ne glede na navedbe v prvem odstavku 48. člena pravilnika pa se v skladu z drugim odstavkom 48. člena pravilnika uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni pod eno izmed tarifnih oznak iz prvega odstavka 48. člena pravilnika, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 55. člena pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

Za prehranska dopolnila, ki sicer na podlagi poimenovanj carinske tarife npr. sodijo med živila, rastline in njihove dele, rastlinske sokove in ekstrakte (in se tudi uvrstijo v eno izmed tarifnih oznak iz prvega odstavka 48. člena pravilnika), vendar se ne uporabljajo kot hrana ali surovina za pripravo hrane, se uporabi splošna stopnja DDV.

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je uporabo nižje stopnje, ki je po Direktivi Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV priznana državam članicam, treba razlagati ozko, saj ta predstavlja odstopanje od načela uporabe splošne stopnje DDV. Poleg tega je treba Seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III Direktive Sveta 2006/112/ES, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, razlagati samostojno in enotno v celotni EU, saj ne napotuje izrecno na pravo držav članic. Države članice so tako pri določitvi dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, zavezane spoštovati obrise kategorij, kot so opredeljene v Prilogi III, pri čemer je za vključitev v 1. točko zadevne priloge treba upoštevati še, da so to lahko »živila (vključno s pijačami, razen alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in sestavine, ki so običajno namenjene za pripravo živil; proizvodi, ki se običajno uporabljajo kot dodatki ali nadomestki živil«.

Iz navedenega izhaja, da se nižja stopnja DDV po 1. točki Priloge I k ZDDV-1 uporabi za prehranska dopolnila, ki se uvrstijo v eno izmed tarifnih številk iz prvega odstavka 48. člena pravilnika in se uporabijo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane (npr. se ne uporabljajo v kozmetične namene). Finančna uprava se bo v postopkih nadzora usmerjala predvsem v pravilnost določanja namena uporabe teh izdelkov za obdobja po izdaji tega pojasnila.

Navajamo nekaj primerov:

Ime proizvoda

Oznaka KN

DDV

beljakovinski pripravki (s katerimi se nadomešča obroke)

Brez natančne sestave se lahko določi le 4 mestna oznaka 2106

9,5 %

šumeče tablete magnezij

2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

9,5 %

vitamin C v obliki šumečih tablet

2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

9,5 %

pesin sok

2202 99 19 (običajno je laktofermentiran)

9,5 %

borovnice v prahu

1106 30 90 (čiste), če gre za preparat 2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

če se uporabijo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane – 9,5 %, če se uporabijo npr. v kozmetične namene – 22 %.


tablete za lase

2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

9,5 %

magnezijev granulat

2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

9,5 %

kolagen v kapsulah

2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)

9,5 %

omega 3 kapsule – ribje olje v kapsulah

2106 9092

9,5 %

V tej zvezi davčnim zavezancem pojasnjujemo, da se lahko popravki napak pri obračunu DDV iz preteklih obdobij izvajajo v skladu z 88.b členom ZDDV-1, ki določa, da lahko davčni zavezanec, ki ugotovi napako pri obračunu DDV najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV.

V primeru, da je bil DDV pri uvozu obračunan po napačni stopnji, lahko davčni zavezanec vloži zahtevek za povračilo v skladu s 117. členom Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije. Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu pri finančnem uradu, pri katerem je bilo izvedeno carinjenje.

Ključne besede:
DDV
davek na dodano vrednost
prehranska dopolnila
pojasnilo FURS
pojasnila FURS

Zadnji članki iz rubrike:

9.7.2018 16:17:22:
Pojasnilo FURS: Prehranska dopolnila in stopnja DDV – dodatno pojasnilo

19.4.2018 15:13:23:
Splošno o davku na dodano vrednost

19.4.2018 15:04:40:
Spremembe zakonodaje na področju DDV

19.4.2018 14:35:55:
Davek na dodano vrednost - računi

18.4.2018 12:05:59:
Telefonsko informiranje o DDV

Najnovejši članki:

20.7.2018 16:02:24:
Zaposlitveni oglas: Knjigovodja/računovodja (m/ž), Ljubljana

19.7.2018 11:11:12:
Plačila delodajalca za rekreacijo delojemalcev in boniteta

17.7.2018 16:07:24:
Uporaba plačilnih kartic na počitnicah v tujini

19.7.2018 17:10:04:
Podpisana nova kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije

17.7.2018 15:04:33:
Preimenovanje in pripojitev družbe ter veljavnost že sestavljenih dolgoročnih izjav dobavitelja

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT