Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.5.2019 14:55:25

Odgovor vlade na pobud glede izenačitve višine najnižje pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor vlade na pobud glede izenačitve višine najnižje pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka Vlada je na svoji 30. redni seji, ki je potekala 9. maja 2019, sprejela Odgovor na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča glede izenačitve višine najnižje pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Državni svetnik Republike Slovenije se je na Vlado Republike Slovenije (Vlada RS) ter na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) obrnil s pobudo o možnosti spremembe 39. a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na način, ki bi izenačil višino najnižje pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Pojasnjujemo, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovalni sistem, kar pomeni, da se pravice iz sistema priznavajo na podlagi predhodnega dela in posledično zavarovanja ter plačila prispevkov. Na višino priznavanja pokojnine vpliva dopolnjena pokojninska doba, ki jo je dopolnil posameznik ter višina osnove, od katere je posameznik plačeval prispevke. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč sistem socialnega zavarovanja, ki zato lahko vsebuje nekatere elemente solidarnosti, ki pa seveda ne smejo biti prevladujoči. Pri priznavanju pravic tako mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Na višino pokojnine odločilno vpliva dolžina prispevanja v sistem ter osnove, od katerih so bili plačani prispevki. Medtem ko se prvo odraža na višini odmernega odstotka, drugo vpliva na določitev pokojninske osnove, od katere se odmerjajo pokojnine. Višina pokojnine pa je odvisna tudi od načina upokojevanja (starostno, predčasno ali invalidsko).

Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre vendarle za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo. Če bi se določilo najnižjo pokojnino v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka ob ohranjanju enake preostale ureditve pojasnjujemo, da bi bili zneski pokojnin enaki za posameznike, ki so vplačevali v sistem od 15 do 32 let, kar ni skladno z načelom zavarovanja.

Z vidika zavarovanja ter pravic, ki se iz tega sistema priznavajo, zato Vlada RS in MDDSZ ne moreta podpreti ureditve, ki bi brez ustrezne prilagoditve drugih parametrov sistema uvedla najnižjo pokojnino v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj taka ureditev ni skladna z osnovnim načelom sistema, torej zavarovalnim načelom.

Vlada RS še meni, da ni pravično dvigovati zgolj najnižjih pokojnin, temveč je potrebno zagotoviti ustreznejšo socialno varnost vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega sistema ter s tem ohranjati vzpostavljena razmerja med le-temi in torej slediti temeljnim načelom tega sistema.

Ne glede na zapisano Vlada RS ugotavlja, da je potrebno zagotoviti višjo socialno varnost ter večjo sorazmernost med prejemki upravičencev do pravic iz pokojninskega zavarovanja ter upravičencev do prejemkov iz socialnega varstva, vendar pa enako za vse uživalce pravic iz sistema zavarovanja in ne parcialno zgolj za nekatere izmed njih. MDDSZ je v ta namen že pripravilo izhodišča za spremembe ZPIZ-2, o katerem se že usklajujejo socialni partnerji.

Izhodišča naslavljajo tudi problematiko ustreznosti višine prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter s tem zasledujejo cilje zagotavljanja večje socialne varnosti upokojencev, vendar pa ob hkratnem zasledovanju cilja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, ki bo omogočala tako prejemanje pokojnin trenutnih upravičencev kot tudi kasnejših upravičencev, ki so v veljavni sistem še vključeni ali pa se vanj vključujejo kot zavarovanci. Izhodišča predvidevajo tudi dvig najnižje pokojnine, torej tudi ureditev, katere spremembo se predlaga v pobudi, vendar pa ne v višini, kot jo pobuda izpostavlja. Izhodišča predlagajo izboljšanje socialnega položaja preko dviga odmernega odstotka, in sicer tako odmernega odstotka za 15 let pokojninske dobe kot tudi odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, kar bo ugodneje vplivalo na vse oblike pokojnin, poleg tega pa so pri posameznih oblikah predvideni tudi nekateri drugi ukrepi, ki bodo zagotovili ustreznejšo socialno varnost.

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

19.2.2020 16:08:38:
Brošura o dohodku iz dejavnosti - Podrobnejši opis

19.2.2020 14:08:06:
Napoved za odmero dohodnine od drugih obresti

19.2.2020 14:02:33:
Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

19.2.2020 13:57:12:
Napoved dohodnine od dividend

19.2.2020 13:48:10:
Obdavčitev obresti

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT