Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.6.2019 8:33:07

Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU Racunovodja.com Vlada RS je na svoji 33. redni seji, ki je poteka 30. maja 2019, sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije vezane na evropsko direktivo o DDV.

Predložitveno sodišče (Vrhovno sodišče RS) je v upravnem sporu med tožečo stranko SCT v stečaju in toženo stranko Republiko Slovenijo, postavilo Sodišču EU tri vprašanja v zvezi z možnostjo znižanja davčne osnove za DDV v smislu drugega odstavka 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Slovenija v svoji opredelitvi pojasnjuje, da so določbe 90. člena direktive v nacionalno zakonodajo prenesene z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). V opredelitvi se ugotavlja, da je treba drugi odstavek 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, po kateri se davčni zavezanec glede terjatev, ki jih ni prijavil v stečajni postopek, ki se je vodil zoper njegovega dolžnika, ne more sklicevati na upravičenje do znižanja davčne osnove za DDV zaradi neplačila.

Država članica ima na podlagi Direktive Sveta 2006/112/ES široko polje diskrecije pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko davčna osnova naknadno spremeni, in slovenski zakonodajalec je to polje diskrecije jasno izkoristil. Pri dogovorni spremembi davčne osnove je kot pogoj določil, da mora prodajalec kupcu posredovati pisno obvestilo o znesku DDV, ki ga ne sme uveljaviti kot odbitek. V primeru, če dogovora med pogodbenima strankama ni, torej ko torej kupec še vedno dolguje dogovorjeno ceno, prodajalec pa ima načeloma svojo terjatev, na katero se lahko sklicuje pred sodiščem, pa je zakonodajalec omogočil znižanje davčne osnove v položajih, v katerih je gotovo, da je terjatev, v zvezi s katero davčni zavezanec uveljavlja popravek (znižanje) davčne osnove za DDV, dokončno neizterljiva. Davčni zavezanec, ki želi znižanje davčne osnove za DDV, mora izčrpati možnosti, ki mu jih za dosego plačila nudi pravni sistem.

Vir: MF

Ključne besede:
evropska direktiva o DDV
sodišče EU
direktiva Sveta
2006/112/ES
davčna osnova
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

11.6.2020 9:30:25:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.7.2020 19:13:15:
Predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

1.7.2020 15:17:31:
Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne?

1.7.2020 14:21:28:
Oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT