Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.6.2019 14:10:21

Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2L

Rubrika: Davkiprint Natisni

Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2L V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 36/19, z dne 7. junija 2019, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (novela ZDavP-2L), ki je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je dne 22. junija 2019, uporabljati pa se začne 1. julija 2019.

V nadaljevanju so predstavljene novosti, ki jih prinaša novela ZDavP-2L in ki se začnejo uporabljati 1. julija 2019, o ostalih določbah, ki se začnejo uporabljati kasneje, bo Finančna uprava seznanila javnost neposredno pred začetkom njihove uporabe.

K 1. členu ZDavP-2L (1. člen ZDavP-2 - vsebina zakona)

V slovenski pravni red se prenaša Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (Direktiva 2018/822/EU).

Razširja se področje uporabe obvezne avtomatične izmenjave podatkov na potencialno agresivne čezmejne davčne aranžmaje. Z ukrepom, s katerim se povečuje preglednost na strani posrednikov (to so davčni svetovalci in drugi udeleženci, ki so običajno povezani z ustvarjanjem, trženjem ali izvajanjem takšnih aranžmajev), bodo davčnemu organu zagotovljene pravočasne, celovite in relevantne informacije, saj se prek razkritij s strani posrednikov zajamejo aranžmaji, ki se identificirajo prek petih skupin prepoznavnih značilnosti – to so lastnosti čezmejnega aranžmaja, ki nakazuje morebitno tveganje za izogibanje davkom. Določbe, ki se nanašajo na prenos navedene Direktive v ZDavP-2 v nadaljevanju niso podrobneje pojasnjene, ker se o čezmejnih aranžmajih začne poročati šele v letu 2020 (Finančna uprava bo informacijo o tem objavila pred začetkom poročanja).

S predlogom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji.

K 2. členu in 39. členu ZDavP-2L (14.c člen ZDavP-2 - poročanje v času veljavnosti APA sporazuma in 397. člen ZDavP-2 - davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)

V 14.c členu ZDavP-2 je urejeno poročanje v času veljavnosti vnaprejšnjega cenovnega sporazuma in novela dopolnjuje omenjen člen s tem, da jasno določa, da morajo biti v poročilu ali obvestilu navedeni resnični, pravilni in popolni podatki. V 44. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 je dodana sankcija (globa) za davčnega zavezanca, ki v poročilu ali obvestilu ne navede resničnih, pravilnih in popolnih podatkov.

K 3. členu ZDavP-2L (39. člen ZDavP-2 - obveznost dajanja podatkov)

Bistvena sprememba se nanaša na določitev enotne matične številke občana kot podatka, ki se mora posredovati davčnemu organu, če se v evidencah pri drugi osebi ne vodijo podatki o davčni številki zavezanca za davek. Primer so evidence, ki jih vodi Geodetska uprava na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, kjer lastniki niso identificirani z davčno številko, ampak z enotno matično številko občana.

K 4. členu ZDavP-2L (nov 39.a člen ZDavP-2 – pridobivanje podatkov od družb za upravljanje in Uprave Republike Slovenije za javna plačila)

Z novim 39.a členom se Družbam za upravljanje z investicijskimi skladi (v nadaljevanju: družbe za upravljanje) in Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) nalaga obveznost elektronskega posredovanja podatkov Finančni upravi (FURS). Na ta način bo FURS omogočeno hitrejše pridobivanje podatkov, ki jih potrebuje za pobiranje davkov.

Družbe za upravljanje, ki na podlagi 226. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje1 vodijo evidenco imetnikov investicijskih kuponov, po elektronski poti posredujejo davčnemu organu, če tako zahteva, podatke o imetnikih enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke o skladu, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov.

UJP pa davčnemu organu na njegovo zahtevo po elektronski poti posreduje podatke o e-računih, ki jih prek enotne vstopne in izstopne točke pri UJP v plačilo prejmejo neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna, uporabniki občinskih proračunov, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Posredujejo se podatki, ki jih FURS potrebuje za pobiranje davkov, zlasti podatki o izdajatelju in prejemniku e-računa, datumu izdaje, statusu in številki e-računa ter podatki o obveznosti, ki izhaja iz e-računa. Proračunski uporabniki namreč od 1. 1. 2015 dalje prejemajo in izdajajo e-račune prek spletne aplikacije UJPnet. Zato je za zmanjšanje njihove obveznosti določeno, da podatke e-računih davčnemu organu posreduje UJP, ki razpolaga s temi podatki.

V tretjem odstavku je zagotovljena tudi pravna podlaga FURS za povezovanje davčnega registra in drugih evidenc, ki jih v skladu z zakonom vodi davčni organ, z zbirkami podatkov, ki jih vodijo Družbe za upravljanje oziroma UJP. Podatke iz evidenc imetnikov investicijskih kuponov bo FURS pridobival prek sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb, imenovanega »Pladenj«. Tudi pri pridobivanju podatkov o e-računih od UJP gre za informatizirano pridobivanje podatkov na poizvedbo davčnega organa in posledično vnos le-teh v evidence davčnega organa, ki jih vodi v skladu z Zakonom o finančni upravi2. Zato je tudi za te primere določena podlaga za povezovanje evidenc.

K 5. členu in 40. členu ZDavP-2L (nov člen glede popravkov obračunov in 399. člen - izjema od prekrška pri predložitvi davčnega obračuna)

Nova določba omogoča zavezancem za davek - plačnikom davka, ki morajo izvršiti sodbo izdano v delovnih in socialnih sporih, da lahko v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe, predložijo davčnemu organu popravek obračuna davka, ne da bi bili za to dolžni plačati obresti, od premalo plačanih davkov in prispevkov. Najštevilčnejši so primeri, ko delovno sodišče za nazaj prekvalificira drugo pravno razmerje, na podlagi katerega je oseba opravljalo delo, v delovno razmerje in je osebo potrebno vključiti za nazaj v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. V takem primeru mora delodajalec za nazaj obračunati in izplačati plače, pri čemer upošteva že izplačane dohodke na podlagi drugega pravnega razmerja. Če zavezanec za davek predloži popravek na tej podlagi in plača vse obveznosti, v roku dveh mesecev od pravnomočnosti delovne sodbe, mu od naknadno plačanih davkov in prispevkov ni potrebno plačati nobenih obresti. Po poteku dvomesečnega roka, pa zakon določa, da se obračunajo zakonske zamudne obresti (0,0247 dnevna obrestna mera).

Zavezanec za davek mora pojasniti razloge za predložitev obračuna na tej podlagi in priložiti pravnomočno sodbo. Priložiti mora tudi posebno prilogo, v kateri prikaže tudi premalo obračunan davek, in zamudne obresti. Če so obveznosti pravilno plačane, se zavezanec za davek izogne kaznovanju za prekršek.

Tako je v 399. členu ZDavP-2 dodana izjema od prekrška pri predložitvi davčnega obračuna, in sicer se za prekršek ne kaznuje davčni zavezanec, ki je predložil davčni obračun na podlagi omenjene nove določbe.

K 6. členu ZDavP-2L (55.člen ZDavP-2 - predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave)

V primerjavi z dosedanjim besedilom člena, se jasneje določi, da samoprijava ni več mogoča, ko prvič nastopi katera od okoliščin, ki preprečuje samoprijavo (začetek davčnega inšpekcijskega nadzora; vročitev odmerne odločbe; začetek postopka o prekršku oziroma začetek kazenskega postopka).

K 7. členu ZDavP-2L (58. člen ZDavP-2 - obveznost plačnika davka)

V petem odstavku 58. člena je določena obveznost predlaganja posebnih izjav v primerih iz 2., 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena. Oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena (tj. oseba, ki bo dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov prejela za tuj račun oziroma posrednik) ali BPD oziroma DZU iz 3. točke prvega odstavka tega člena, morajo izplačevalcem dohodka predložiti izjavo o tem, da bodo s prejemom dohodka postali plačniki davka.

Z novelo ZDavP-2L je bil navedeni odstavek dopolnjen s tem, da morajo osebe, ki postanejo plačniki davka, v izjavi navesti pravilno količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje za tuj račun. Če pravice iz finančnih instrumentov izvršuje tudi za svoj račun, morajo v izjavi navesti tudi pravilno količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje zase.

V kolikor se v prej navedeni izjavi ne navede pravilne količine finančnih instrumentov, je tako ravnanje v nasprotju z določbo in se šteje za prekršek.

Navedena dopolnitev sledi veljavni ureditvi, ki dejanje v nasprotju s to določbo, sankcionira z globo. ZDavP-2 v 3. točki prvega odstavka 397. člena določa, da se z globo za prekršek sankcionira davčni zavezanec, če ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilne količine finančnih instrumentov.

K 8. členu ZDavP-2L (62. člen ZDavP-2 - predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka)

Dodatno besedilo ureja primere, ko zavezanec za davek vlaga davčno napoved po izteku zakonskega roka, pa ne uveljavlja katerega od obstoječih institutov za naknadno vlaganje davčnih napovedi (zamuda iz objektivnega razloga, samoprijava). Tudi za te primere, ko zavezanec ne uveljavlja drugih institutov, se bodo obračunavale obresti v višini 3% letno, ki se bodo obračunale od poteka roka za vložitev davčne napovedi, do vložitve davčne napovedi. Razlika v primerjavi z obstoječimi instituti je v tem, da se zavezanca za davek v tem primeru lahko kaznuje za prekršek.

K 9. in 10. členu ZDavP-2L (63. člen ZDavP-2 - vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave in 64. člen ZDavP-2 - popravljanje davčne napovedi)

63. člen ZDavP-2 ureja vlaganje napovedi na podlagi samoprijave. Razlika od dosedanje ureditve je v tem, da poslej ni več dopustno popravljanje davčne napovedi na podlagi samoprijave, če je bila odločba o odmeri na podlagi prve (napačne) napovedi že izdana in vročena, ampak samo še vlaganje samoprijave v primeru zamude vložitve davčne napovedi. Napoved se tako lahko popravlja le do vročitve odmerne odločbe, izdane na podlagi že vložene napovedi.

Tako kot doslej se lahko samoprijava vloži do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.

K 12. členu ZDavP-2L (70. člen ZDavP-2 - stvarna pristojnost)

Črtan je odstavek, ki je določal, da je stvarna pristojnost drugih organov, ki postopajo po tem zakonu, predpisana s posebnim zakonom, ker gre za nepotrebno pojasnjevalno določbo in ne ureja vsebine, ki je urejena z ZDavP-2.

Črtan je tudi odstavek, ki je doslej določal, da je za odločanje v postopkih izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, stvarno pristojno Ministrstvo za finance, v postopkih izvajanja drugih mednarodnih pogodb pa organ, ki je določen z mednarodno pogodbo ali aktom o ratifikaciji.

Drugi odstavek 265. člena ZDavP-2 določa, da je Ministrstvo za finance pristojno za postopke skupnega dogovarjanja s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, zato se zaradi jasnosti četrti odstavek 70. člena ZDavP-2 črta. Zaradi črtanja pa se ne spreminja pristojnost Ministrstva za finance in davčnega organa, ki odloča v postopkih na prvi in drugi stopnji. Tako bo tudi za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja iz 2. podpoglavja IV. poglavja, ki ureja izvajanje mednarodnih pogodb, še vedno na prvi stopnji stvarno pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance (npr. o zahtevkih za vračilo).

K 13. členu ZDavP-2L (95.a člen ZDavP-2 - obračunavanje obresti pri predlaganju obračunov davka in popravkov obračunov davka po izteku zakonskega roka)

95.a člen ZDavP-2 ureja obračunavanje obresti v primeru predložitve obračuna davka ali popravka obračuna davka, ki ni vložen na podlagi samoprijave. V tem primeru se obračunajo zakonske zamudne obresti. Z zakonsko spremembo je dodano še sklicevanje na 54.a člen (torej na predložitev obračuna na podlagi pravnomočne sodbe). Torej, v primeru, ko zavezanec za davek predloži obračun po poteku zakonskega roka, in ne uveljavlja institutov iz 54.a in 55. člena tega zakona, se od poteka roka za plačilo davka, do dneva plačila davka, obračunajo zakonske zamudne obresti.

K 14. členu ZDavP-2L (96. člen ZDavP-2 - zamudne obresti)

96. člen ZDavP-2 določa obračunavanje zamudnih obresti v primeru zamude plačila davka. Z novelo je v tej določbi črtano sklicevanje na 48. člen zakona (odgovornost pravnih naslednikov za zapustnikove dolgove), ker je bilo že v noveli ZDavP-2J v 48. členu črtana določba, ki je določala zaračunavanje obresti pravnemu nasledniku.

K 15. členu ZDavP-2L (97. člen ZDavP-2 - vračilo davka)

97. člen ZDavP-2 ureja vračilo davka zavezancem za davek, med drugim določa tudi rok 30 dni za vračilo v primeru, ko zavezanec vloži popravek obračuna, s katerim zmanjša davčno obveznost. Doslej je bi v tem členu izrecno naveden le 54. člen (popravljanje davčnega obračuna, če je obveznost previsoko izkazana), z novelo se dopolni sklicevanje še na 53., 54.a, 256.c in 258. člen, kjer prav tako lahko pride do vračila na podlagi popravka obračuna.

K 11., 17., 18. in 19. členu ZDavP-2L (69. člen ZDavP-2 – prijava premoženja, 147. člen ZDavP-2 – seznam premoženja, 148. člen ZDavP-2 – poroštvo in 196. člen ZDavP-2 – udeležba na javni dražbi)

Gre zgolj za redakcijske spremembe 69., 147., 148. in 196. člena ZDavP-2, s katerimi je bilo črtano besedilo, ki navaja registrirano istospolno partnersko skupnost.

Položaj istospolnih partnerjev namreč na sistemski način celovito ureja Zakon o partnerski zvezi3 (v nadaljnjem besedilu: ZPZ), ki je nadomestil Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti4. ZPZ med drugim določa, da ima partnerska zveza na vseh pravnih področjih enake pravne posledice kot jih ima zakonska zveza, razen če ZPZ določa drugače (drugi odstavek 2. člena ZPZ). Prav tako so v ZPZ sistemsko določene pravne posledice nesklenjene partnerske zveze. Taka zveza ima v razmerju med istospolnima partnerjema oziroma partnerkama enake pravne posledice, kakor če bi sklenila partnersko zvezo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen če ZPZ določa drugače (drugi odstavek 3. člena ZPZ).

Ker navedene določbe ZDavP-2 (sedmi odstavek 69. člena, 2. točka drugega odstavka 147. člena, tretji odstavek 148. člena in tretji odstavek 196. člena) že navajajo zakonca oziroma osebo, s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, to skladno z zgoraj citiranimi določbami ZPZ zadostuje, da se pravne posledice spremenjenega ZDavP-2 razširijo tudi na partnerja oziroma partnerko v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi. Posledično je bilo v zgoraj navedenih določbah ZDavP-2 črtano besedilo, ki navaja registrirano istospolno partnersko skupnost, saj so se, skladno z določili 5. člena ZPZ, registrirane istospolne partnerske skupnosti, v kolikor so bili za to izpolnjeni pogoji, preoblikovale v partnerske zveze ali pa so prenehale.

K 16. in 20. členu ZDavP-2L (113. člen ZDavP-2 – zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe in 208. člen ZDavP-2 – davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic)

Spremembi 113. in 208. člena ZDavP-2 sta bili potrebni zaradi uskladitve z Zakonom o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv)5. Z začetkom uporabe ZDOdv je namreč Državno pravobranilstvo Republike Slovenije prenehalo delovati, vse njegove pristojnosti pa je prevzelo Državno odvetništvo Republike Slovenije.

V skladu s 113. členom ZDavP-2, ki ureja zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe, lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva.

208. člen ZDavP-2 pa ureja davčno izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje, delež dolžnika v družbi ter iz premoženjskih pravic. Davčno izvršbo na teh predmetih lahko opravi sodišče, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Zato tudi za namen oprave izvršbe na tem premoženju dolžnika davčni organ pošlje predlog za izvršbo državnemu odvetništvu.

K 28. do 35. členu ZDavP-2L (256. člen, novi 256.a do 256.e člen, 257. člen. novi 257.a do 257.d člen, 258. člen, nova 258.a in 258.b člena ter 265. člen ZDavP-2)

S prenosom Direktive 2017/1852/EU v slovenski pravni red se urejajo postopek reševanja sporov med državami članicami, povezanimi z izvajanjem mednarodnih pogodb (konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja in Arbitražne konvencije) oziroma sporov, ki so posledica različne razlage ali uporabe konkretne mednarodne pogodbe (kar v večini primerov rezultira v dvojnem obdavčenju).

V spremenjenem in dopolnjenem IV. poglavju ZDavP-2 se ureja izvajanje mednarodnih pogodb in postopek skupnega dogovarjanja v skladu z mednarodno pogodbo. Spremembe tega poglavja z namenom preprečitve obdavčenja, ki ni skladno z mednarodno pogodbo, zagotavlja davčnim zavezancem, da na način in po postopku, ki ga določa IV. poglavje tega zakona v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe, v postopku skupnega dogovarjanja učinkovito varujejo pravice in pravne koristi proti odločitvam in dejanjem davčnega organa.

Postopek skupnega dogovarjanja lahko razdelimo v štiri faze:

1. obravnava zahteve za začetek postopka skupnega dogovarjanja,

2. postopek skupnega dogovarjanja z drugo državo,

3. postopek pred svetovalno komisijo (t. i. arbitraža) in

4. uveljavitev doseženega dogovora oziroma mnenja svetovalne komisije.

Davčni zavezanec, ki meni, da ni bil obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo, lahko najkasneje v treh letih od obračuna ali odmere davka vloži zahtevo za začetek postopka skupnega dogovarjanja. Postopek skupnega dogovarjanja sproži davčni zavezanec z vložitvijo zahteve pri Ministrstvu za finance, ki je slovenski pristojni organ za vodenje postopka skupnega dogovarjanja. Ta najprej presodi, ali je zahteva utemeljena. Če zahteva ni utemeljena (je ni vložila upravičena oseba, je bila vložena prepozno, se ne nanaša na obdavčitev po mednarodni pogodbi in ne vsebuje vseh zahtevanih elementov) zahtevo s sklepom, zoper katerega je mogoč upravni spor, zavrže. V nasprotnem bodisi sam (enostransko) reši vprašanje v zvezi z zahtevo z uporabo pravnih sredstev po slovenski zakonodaji bodisi izda odločbo, s katero ugodi zahtevi zavezanca za začetek postopka skupnega dogovarjanja.

Če se tudi druga država strinja, da obstajajo razlogi za začetek postopka skupnega dogovarjanja, se ta začne. Postopek skupnega dogovarjanja je poseben postopek po mednarodnem pravu, stranki katerega sta državi pogodbenici. Davčni zavezanec ni stranka tega postopka, ima pa v zvezi s postopkom določene pravice in obveznosti.

Državi pogodbenici se v roku dveh let dogovorita o rešitvi spora, torej o načinu izvajanja mednarodne pogodbe. Ta rok se lahko podaljša za največ eno leto, če za to obstajajo razlogi.

Pristojni organi si morajo prizadevati doseči dogovor. Če to ni mogoče ali če dogovor ni bil dosežen v določenem roku, lahko pod pogoji, določenimi v zakonu, davčni zavezanec predlaga ustanovitev svetovalne komisije. Če se pristojna organa tako dogovorita, lahko o vprašanju dvojne obdavčitve namesto svetovalne komisije odloča komisija za alternativno reševanje sporov.

Komisijo sestavljajo predsednik, predstavnik pristojnega organa vsake izmed udeleženih držav in neodvisni ugledni osebi, imenovani s seznama na predlog vsake izmed udeleženih držav. Komisija poda svoje mnenje o rešitvi spora v šestih mesecih od ustanovitve. Ta rok se lahko podaljša za tri mesece. Na podlagi mnenja komisije se državi v šestih mesecih dogovorita o rešitvi spora. Mnenje komisije je zavezujoče za državi, razen če se o rešitvi spora dogovorita drugače.

Pristojni organ, Ministrstvo za finance, o doseženem dogovoru v 30 dneh obvesti davčnega zavezanca, ki lahko v nadaljnjih 60 dneh od davčnega organa zahteva uveljavitev doseženega dogovora. Dogovor se uveljavi z izdajo nove odmerne odločbe, če je bil davek prvotno ugotovljen z odločbo, če pa je bil davek obračunan v obračunu davka (samoobdavčitev), pa se uveljavi s popravkom obračuna davka, ki ga predloži davčni zavezanec.

Postopek skupnega dogovarjanja se lahko sproži ne glede na morebitna vložena pravna sredstva po domačem pravu. Tako lahko zavezanec sproži postopek, četudi je zoper odmerno odločbo vložil pritožbo ali sprožil upravni spor. Postopek s pravnimi sredstvi po domačem pravu in postopek skupnega dogovarjanja lahko potekata vzporedno. Ker v slovenskem pravnem redu ni mogoče odstopati od odločitev sodišč, se s predlogom zakona določa, da se v tem primeru pritožbeni ali tožbeni postopek prekine do odločitve v postopku skupnega dogovarjanja (postopku skupnega dogovarjanja se tako daje prednost). Če davčni zavezanec zahteva uveljavitev dogovarjanja, doseženega v okviru postopka skupnega dogovarjanja, mora najprej umakniti pritožbo ali tožbo, šele v tem primeru se dosežen dogovor lahko uveljavi v davčnem postopku. Razlog za navedeno je ureditev, zaradi katere ni mogoče odstopati od odločitev, ki jih sprejeme sodišče. Ob tem je treba upoštevati, da z vidika načela smotrnosti (ekonomičnosti) postopka, ni primerno, da bi pritožbeni organ oziroma sodišče kot tudi pristojni organ hkrati odločala o istem vsebinskem vprašanju, vprašanju obdavčitve.

V slovenski pravni red prenešena Direktiva 2017/1852/EU, zasleduje, da je odločitev o vprašanju obdavčitve čim hitreje sprejeta. Z določitvijo rokov, postopkov, organov in drugih možnosti, ki jih ima davčni zavezanec na voljo, da se razreši vprašanje glede obdavčitve, se učinkovito zagotavlja uveljavitev pravice subjektov, za katero se uporabljajo določbe mednarodne pogodbe. S tem se krepi preglednost in predvidljivost pravnih norm in s tem tudi pravna varnost davčnih zavezancev.

Postopek skupnega dogovarjanja se na podlagi mednarodne pogodbe lahko začne tudi na pobudo pristojnega organa, če je treba zagotoviti enotno razlago za uporabo mednarodne pogodbe ali če se v zvezi z uporabo postavljajo vprašanja o razlagi mednarodne pogodbe (težave, dvomi, ...). Ureditev tega postopka v zakonu ni potrebna, saj to upravičenje organa izhaja že iz sklenjenih mednarodnih pogodb.

K 25. in 36. členu ZDavP-2L (255.f in 266.g člen ZDavP-2 – sporočanje informacij pristojnemu organu)

Spreminja se rok za sporočanje informacij, ki jih morajo poročevalske finančne institucije posredovati pristojnemu organu v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, na podlagi Direktive Sveta 2014/107/EU in FATCA sporazuma. Nov rok za poročanje je 31. maja leta, ki sledi koledarskemu letu, na katero se informacije nanašajo.

K 38. členu (396. člen ZDavP-2 - izjema od prekrška pri vložitvi davčne napovedi)

Izjeme od prekrška pri vložitvi davčne napovedi se spremenijo v zvezi z spremembami 63. in 64. člena ZDavP-2.

Pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznika, če je davek plačan na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom ZDavP-2, se ne kaznuje za prekršek pri vložitvi davčne napovedi (če se ne vloži davčno napoved na predpisan način ali v predpisanem roku).

Za kršitev, če v davčni napovedi storilec navede neresnične ali nepravilni ali nepopolne podatke, se pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznika ne kaznuje, če popravi davčno napoved v skladu s 64. členom ZDavP-2.

K 39. členu (397. člena ZDavP-2 - davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)

Z novo točko 1.a se določi globa za storjeni prekršek, ki ga stori davčni zavezanec, če ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku (obveznost glede vlaganja davčne napovedi je predpisana v veljavnem četrtem odstavku 61. člena ZDavP-2).

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 42. členu ZDavP-2L (uporaba določb za zahteve za začetek postopka skupnega dogovarjanja)

Spremenjeni 256. člen, novi 256.a, 256.b, 256.c, 256.č, 256.d in 256.e člen, spremenjeni 257. člen, novi 257.a, 257.b, 257.c, 257.č in 257.d člen, spremenjeni 258. člen, nova 258.a in 258.b člen ter spremenjeni 265. člen se uporabljajo za vse zahteve, vložene od 1. julija 2019 za davčna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2018 ali kasneje, pristojna organa pa se lahko dogovorita, da se ti členi uporabljajo tudi za zahteve, vložene pred navedenim datumom ali za predhodna davčna leta.

Za zahteve za začetek postopka skupnega dogovarjanja, ki so vložene po 1. 7. 2019 za davčna obdobja pred 1. januarjem 2018, se smiselno uporabljajo novi 256.a, 256.b, 256.c, 256.č, 256.d člen in spremenjeni 258. člen tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače

K 43. členu ZDavP-2L (dokončanje postopkov)

Zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe v teku (1. julija 2019), in zadeve, glede katerih je bilo ob začetku uporabe tega zakona že vloženo pravno sredstvo, oziroma začet upravni spor, se končajo po določbah doslej veljavnega ZDavP-2 (to pomeni, da se ne uporabljajo določbe te novele).

K 44. členu ZDavP-2L (izdaja podzakonskih predpisov)

Minister za finance izda predpis iz sedmega in osmega odstavka 256.b člena, šestega odstavka 257.a člena in petega odstavka 258.b člena zakona, do 1. julija 2019.

K 45. členu ZDavP-2L (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2019, razen novega III.C poglavja četrtega dela zakona in novega 248.c člena zakona, ki se začneta uporabljati 1. julija 2020.

Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18 – ZJF-H).

Vir: FURS

Ključne besede:
davčni postopek
ZDavP-2
ZDavP-2L
Zakon o davčnem postopku

Zadnji članki iz rubrike:

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

11.7.2019 13:35:01:
Kdaj lahko vložimo samoprijavo?

18.6.2019 14:37:26:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L)

27.5.2019 19:54:31:
Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije

8.4.2019 14:57:55:
Računi in reference za plačevanje obveznih dajatev

Najnovejši članki:

18.7.2019 14:41:03:
Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom od 1. julija 2019 dalje

17.7.2019 12:37:50:
Dohodnina - status rezidenta - status zavezanca - tožnik v tujini - vročanje pisanj - prepozna pritožba

16.7.2019 14:54:40:
Državni zbor sprejel spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

15.7.2019 15:38:34:
Uvajanje elektronskega bolniškega lista

15.7.2019 15:14:28:
Medbančne obrestne mere čez noč: z oktobrom stopa v veljavo €STR, EONIA se poslavlja

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT