Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.9.2019 17:52:56

Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA) V zvezi z nekaterimi odzivi javnosti glede predlagane ukinitve dodatka za delovno aktivnost (DDA) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da je ključni cilj ministrstva pri predlaganih spremembah čim prejšnja aktivacija in vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP) na trg dela.

Slovenija od samostojnosti naprej ni poznala dodatka za delovno aktivnost kot elementa denarne socialne pomoči. Uveden je bil šele leta 2011 zaradi gospodarske krize, ker je bila denarna socialna pomoč nizka in se je z dodatkom za delovno aktivnost izboljševal položaj socialno ogroženih.

Od uveljavitve zakona se je položaj na trgu dela bistveno izboljšal, poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč. Ukrep socialne politike, ki je učinkovit v času finančne krize, ni nujno učinkovit tudi v času visoke gospodarske rasti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju, zato ima popolnoma drugačen učinek, kot ga je imel v času, ko je bil uveden.

Ministrstvo meni, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Dodatek za delovno aktivnost je bil namreč sprejet kot "dodatek k DSP" v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila DSP zelo nizka in je znašala 230,00 evrov. DSP danes znaša 402,18 evra, torej za 172 evrov več in skupaj z DDA dosega že 607 evrov oziroma 91,04 % minimalne plače. Tako DSP danes postaja redni dodatek delovno aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile.

Ministrstvo je sicer v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialna pomoči (DSP) namenilo 86 milijonov evrov. Poleg tega pa so za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijon evrov kot posledica sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinske politike. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost torej ne zmanjšujejo socialne oskrbe, temveč zgolj ukinjajo enega izmed ukrepov socialne pomoči ter ga nadomeščajo z ukrepi, kot je aktivna politika zaposlovanja ter socialna aktivacija, ki bodo v danih razmerah bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost in ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči.

DSP za samsko osebo (osnovni znesek minimalnega dohodka) trenutno znaša 402,18 evrov in se ne spreminja. Štiričlanska družina brez dohodkov in premoženja je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 1080,06 evrov mesečno. Poleg tega je družina upravičena tudi do otroških dodatkov, subvencije vrtca, subvencije malice in kosila, lahko tudi do državne štipendije.

S spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih v te pravice in višine NE posegajo. Predlagajo pa ukinitev dodatka za delovno aktivnost (DDA), ki v primeru delovne aktivnosti samske osebe dviguje cenzus za denarno socialno pomoč iz 402 evrov na 607 evrov, kar predstavlja 91,04 % minimalne plače. Ta dodatek pa nadomeščajo z ukrepi, ki spodbujajo zaposlovanje.

Z novelo zakona želijo pospešiti vključevanje prejemnikov denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih namen je opolnomočenje posameznika za lažjo vključitev nazaj na trg dela. Po sedanji ureditvi se namreč denarna socialna pomoč z vključitvijo v aktivno politiko zaposlovanja zniža. Po novem pa se denarna socialna pomoč zaradi vključitve v aktivno politiko zaposlovanja ne bi več zniževala.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost tako nikakor ni namenjena varčevanju na račun socialno šibkih, temveč prerazporeditvi sredstev, ki bodo odslej uporabljena na bolj učinkovit način, in sicer za opolnomočenje in hitrejšo vključitev oseb na trg dela.

Razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta

2019 09 06 08 51 11 Window

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

29.8.2019 16:03:21:
Brezplačni posveti o zaposlovanju tujcev

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT