Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.10.2019 15:40:17

Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva V Banki Slovenije ugotavljajo, da tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, kljub njihovim predhodnim ukrepanjem ostajajo povišana.

Čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 %. Na Banki Slovenije opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.

Zato na Banki Slovenije z novembrom 2019 priporočilo preoblikujejo v zavezujoč instrument na področju potrošniških kreditov, s katerimi navzgor omejujejo (a) ročnost potrošniških kreditov, (b) razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Druga zahteva velja tudi za stanovanjske kredite.

Dosedanji ukrepi Banke Slovenije

Banka Slovenije je s ciljem preprečevanja čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda že septembra 2016 uvedla nezavezujoče makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil. To je za novoodobrene stanovanjske kredite uvedlo instrumenta:

  • razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan (LTV), ne sme preseči 80 %
  • razmerje med letnimi stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca (DSTI). To razmerje ne sme preseči: (a) 50 % za kreditojemalce z dohodkom, nižjimi od 1700 evrov neto plače, ter (b) 67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag.

Novembra 2018 je Banka Slovenije uvedla makrobonitetno priporočilo za področje kreditiranja prebivalstva, ki je instrument DSTI razširilo še na potrošniške kredite. Za te so priporočili tudi najdaljšo ročnost.

Povečana tveganja, povezana s potrošniškimi krediti

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov, po razširitvi makrobonitetnega priporočila ne zmanjšujejo. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 %, narašča pa tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. Po zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 %, obseg pa 2,9 milijarde EUR, s čimer se hitro približuje predkriznim ravnem (stanje potrošniških kreditov je nižje le še za 1,5 % oz. 44 mio EUR).  

Ob tem Banka Slovenije ugotavlja, da visok delež potrošniških kreditov odstopa od priporočenih vrednosti instrumenta DSTI, po katerem razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči priporočenih vrednosti.

V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta 2019 podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je od priporočil Banke Slovenije odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov.

Takšna gibanja so še posebej zaskrbljujoča v razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti, ki se odraža tudi na trgu dela. V Banki Slovenije in drugih institucijah pa opozarjajo tudi na velika tveganja, ki bi lahko gospodarsko sliko v prihodnje poslabšala. 

Ukrepi Banke Slovenije

Zato so se v Banki Slovenije odločili, da priporočilo spremenijo v zavezujoč instrument. Poslovne banke, hranilnice in podružnice tujih bank bodo morale z novembrom 2019 upoštevati dve zahtevi Banke Slovenije:

  • Omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca (DSTI): To razmerje ne sme preseči: (a) 50 % za kreditojemalce z dohodkom, nižjimi od 2-kratnika bruto minimalne plače, ter (b) 67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji. 
  • Omejitev ročnosti: pri potrošniških kreditih ta ne sme preseči 7 let.

Banka Slovenije makrobonitetni instrument LTV, po katerem naj razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne bi preseglo 80 %, ohranja v obliki priporočila.

Pri tem v Banki Slovenije dopuščajo možnost nekaterih odstopanj od zavezujočih zahtev, vendar lahko ta pri omejitvi DSTI obsegajo največ 10 % vrednosti novoodobrenih potrošniških oziroma stanovanjskih kreditov, oz. pri omejitvi ročnosti največ 15 % vrednosti novoodobrenih potrošniških kreditov.

Na Banki Slovenije bodo v okviru zakonskih pristojnosti redno preverjali skladnost odobrenih kreditov z ukrepi in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepali v skladu z določili ustreznih področnih zakonov.

Vir, več informacij: Banka Slovenije

Ključne besede:
kredit
potrošniški kredit
stanovanjski kredit

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

4.12.2019 17:18:23:
Posebna nižja 5 % stopnja DDV za knjige

4.12.2019 13:51:12:
Podatki za obračun plač za november 2019

3.12.2019 15:18:24:
Novosti pri dohodnini v letu 2020 (ZDoh-2V)

2.12.2019 10:12:30:
Odločba o ugotovitvi, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT