Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.10.2019 15:43:34

Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti Vlada se je na svoji 73. dopisni seji, ki je potekala 26. septembra 2019, seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslavljajo težave, ki so bile zaznane pri izvajanju Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v praksi in v tem sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat RS za delo z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke. Spremembe in dopolnitve zakona so tudi del dogovora, ki so ga 19. aprila 2019 na 318. seji Ekonomsko-socialnega sveta sprejeli socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in s tem namenom ustanovili pogajalsko delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev zakona.

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje ZEPDSV in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

ZEPDSV je bil sprejet in uveljavljen v letu 2006 in od takrat ni bil noveliran.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) že več let ugotavlja številne kršitve ZEPDSV, ki so pogosteje ugotovljene od kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih. Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa nekoliko pomanjkljive normativne ureditve, IRSD nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovi.

Inšpektorji za delo imajo pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem določb zakonodaje v zvezi z delovnim časom težave, ker ZEPDSV določa le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela, ne pa tudi časa prihoda in odhoda na delo. Zaradi slednjega ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo, ali je opravljal delo v manj ugodenem delovnem času ter ali je treba upoštevati prerazporeditev delovnega časa glede na referenčno obdobje. V določenih dejavnostih se opaža trend, da delodajalci od delavcev zahtevajo, da beležijo prihod na delo šele ob dejanskem začetku dela oziroma odhod z dela zabeležijo takoj, ko delavec zaključi z efektivnim delom. Čas priprav na delo (na primer preoblačenje) v teh primerih ni zabeležen kot delovni čas.

Težave se pojavljajo tudi pri izvajanju nadzora glede kršitve šestega odstavka 65. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa prepoved nalaganja dela preko dogovorjenega delovnega časa delavcu, ki dela krajši delovni čas, če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno. Tovrstne kršitve je brez prijave izredno težko ugotoviti, še posebej, če so evidence delovnega časa pri delodajalcu prirejene oziroma jih delodajalec ne vodi tako, da bi omogočale odkritje kršitve.

Eden od ciljev, ki jih zasledujejo izhodišča za pripravo zakonskih sprememb, je jasnejša določitev razmerja, za katerega je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa. V praksi je glede na trenutno ureditev namreč prisotna dilema, za katere oblike pogodbenih razmerij je treba voditi evidenco. To vprašanje se je še dodatno izpostavilo glede na sprejeti različni stališči Upravnega sodišča RS (sodba št. I U 69/2017-11 z dne 14. 11. 2017, sodba št. II U 394/2016-12 z dne 11. 4. 2018) glede vprašanja definicije delavca v smislu ZEPDSV.

V skladu s predhodno navedenim in trenutnim dogajanjem na trgu dela bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob pripravi Normativnega delovnega programa Vlade Republike Slovenije za leto 2020 predlagalo vključitev Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in najkasneje do marca 2020 v obravnavo Vladi Republike Slovenije predložilo predlog zakona.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

4.12.2019 17:18:23:
Posebna nižja 5 % stopnja DDV za knjige

4.12.2019 13:51:12:
Podatki za obračun plač za november 2019

3.12.2019 15:18:24:
Novosti pri dohodnini v letu 2020 (ZDoh-2V)

2.12.2019 10:12:30:
Odločba o ugotovitvi, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT