Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.10.2002

Nekatere najvažnejše spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost (2. del)

Romana Kruhar Puc, univ. dipl. prav.

Rubrika: Davkiprint Natisni

Nekatere najvažnejše spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost (2. del)

5. Davčna osnova - pomembna novost pri "prefakturiranju" …

Spomnimo se, da nam je stari zakon z določbo 33a člena PZDDV povzročal nemalo težav pri "prefakturiranju", po domače povedano. Z novim zakonom je sedaj natančneje določeno, kaj se ne všteva v davčno osnovo, kadar davčni zavezanec prejme od svojega kupca oz. naročnika zneske kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v njegovem imenu in za njegov račun (beri: v tujem imenu za tuj račun) in jih vodi v svojem knjigovodstvu na prehodnih kontih. Pripominjamo pa, da je potrebno zagotoviti dokazila o dejanskih zneskih in izdatkih ter da za prejete račune iz tega naslova ni moč odbijati vstopnega DDV.

Pomembna novost je tudi ta, da se v davčno osnovo ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga vodijo evidenčno; dokler je ta embalaža v lasti dobavitelja, torej ni obdavčena, ampak nastane obveznost obračuna DDV le v primeru, da ta embalaža ni vrnjena. Tudi tu lahko govorimo o zmanjševanju obveznosti davčnih zavezancev, ki je v skladu z rešitvami drugih evropskih držav.

V primeru nezmožnosti poplačila na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi uspešno zaključenega postopka prisilne poravnave bodo lahko davčni zavezanci zmanjšali (beri: popravili) znesek DDV, vendar bodo morali v primeru kasnejšega plačila ali delnega plačila od prejetega zneska obračunati in plačati DDV.

Nadalje je bolj natančno določena davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo v tujino zaradi oplemenitenja. To je vrednost popravila, dodelave, predelave ali obdelave, določena v skladu s carinskimi predpisi, kar pomeni, da se v davčno osnovo vključujejo tudi eventualne carinske dajatve.


6. Naknadno zmanjšanje davčne osnove - pomemebna novost!

Pred časom je bil tudi že sprožen ustavni spor zaradi nejasnosti v primeru plačilne nesposobnosti kupca in naknadnega zmanjšanja DDV. Sedaj zakon jasno določa, da si davčni zavezanec v primeru plačilne nesposobnosti kupca lahko naknadno zmanjša obračun DDV v vseh primerih, ko je izdan pravnomočen sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, ter v primeru, ko je ustavljen izvršilni postopek proti upniku in to brez predhodnega obvestila s strani prejemnika računa o popravku vstopnega DDV.


7. Stopnja DDV

Spremembe kažejo na doslednejše upoštevanje že uveljavljenih rešitev, opredeljenih v dodatku H 6. smernice EU (beri: zvišanje davčnih stopenj).

Po novem so (glej določbo 25. člena) iz prehrambenih izdelkov izvzeti različni dodatki in sestavine, ki se uporabljajo pri industrijski proizvodnji hrane in se sami kot hrana ne morejo uporabljati. Ti so tako po novem obdavčeni po splošni 20% stopnji (prej je zanje veljala uporaba znižane davčne stopnje).

Določba 25. člena ZDDV je poleg navedenega tudi na novo določila, da se bodo po znižani stopnji (8,5 %) obdavčevale le avtorske pravice (honorarji) književnikov in skladateljev ter storitev izvajalskih umetnikov in nič več vse avtorske pravice, kot jih določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Honorarji avtorjev npr. iz področja znanosti bodo tako obdavčeni po splošni 20% stopnji.

Po nižji stopnji bo obdavčen tudi uvoz rabljenih umetniških predmetov, zbirk in starin kakor tudi prodaja umetniških predmetov, vendar le, če prodajo opravi:

  • avtor ali njegov zakoniti naslednik ali
  • davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti nasledniki ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV.

Po znižani stopnji bodo sedaj obdavčene vstopnice za kulturne prireditve; torej ne bodo več oproščene kot do sedaj.

V preteklosti se je pojavilo nekaj nejasnosti glede uporabe znižane stopnje pri storitvah pokopa in upepelitve ter s tem povezanim prometa blaga; v zvezi s to problematiko je bil sprožen celo ustavni spor. Sedaj je določeno, da je promet blaga, opravljen v povezavi z omenjenimi storitvami, obdavčen po znižani stopnji le, če ga opravi izvajalec teh storitev hkrati oz. v neposredni povezavi s temi storitvami.

Po znižani stopnji je obdavčen tudi promet stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.


8. Oprostitve DDV - sedaj tudi za zobozdravnike …

Po novem so oproščene plačila DDV tudi storitve zobozdravnikov, storitve alternativnega zdravljenja (katere so to, bo najbrž potrebno opredeliti) ter storitve zobnih tehnikov in zobna protetika.

Lekarniška dejavnost ni oproščena plačila DDV, čeprav spada med storitve zdravstvenega varstva. Neobdavčeni pa so postali reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v posebej za te namene konstruiranih vozilih in plovilih.

Še vedno bo oproščena dejavnost zasebnega poučevanja, ki se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje - vendar le, če bodo program izvajale osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli.

Na novo je tudi določeno, da bodo lahko davčni zavezanci, ki opravljajo določeno oproščeno dejavnost (npr. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba, socialno varstvene storitve, predšolska vzgoja …), lahko uveljavljali oprostitev plačila DDV. Plačila DDV so oproščene storitve, ki jih samostojne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, opravijo svojim članom in ki so nujne za delovanje članov teh skupin, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

Neobdavčeno bo tudi zasebno poučevanje, ki obsega šolsko in univerzitetno izobraževanje, vendar le, če bodo poučevale osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, kot tudi storitve in blago, povezane z varstvom otrok in mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, predšolska vzgoja, šolstvo in univerzitetno izobraževanje ter usposabljanje pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev.

V praksi se je pokazalo nekaj nejasnosti v zvezi s tem, kdo vse lahko opravlja oproščeno dejavnost. To po novi določbi lahko opravljajo tudi osebe, ki niso javni zavodi oz. druge z zakonom določene javne ustanove, vendar le, če opravljajo bolnišnično dejavnost, socialno varstvene storitve, izobraževalne storitve, verske in filozofske storitve, športne in kulturne ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • cilj ni dobiček,
  • upravljajo jih prostovoljci,
  • zaračunajo odobrene cene s strani pristojnega organa,
  • ni izkrivljanja konkurence.


Druge oprostitve DDV

Spremembe so tudi pri finančnih storitvah. Tako je izrecno navedeno, da ni oproščen plačila DDV factoring in izterjava dolgov, kamor pa ne spada odkup terjatev. Te so po novem oproščene plačila DDV, kar bo bistveno olajšalo tovrstne posle. Do sedaj namreč ni bilo nikjer zakonsko opredeljeno niti kaj je davčna osnova, niti kdo je davčni zavezanec. Po pojasnilu ministrstva za finance se je v praksi za davčno osnovo jemala dosežena provizija ali pa razlika med nominalno in odkupljeno vrednostjo terjatve. Slabosti take rešitve so se kazale predvsem pri prodaji terjatev v stečajih, kjer je bila tržna vrednost terjatev bistveno manjša od njene nominalne vrednosti.

Plačila DDV so oproščene transakcije, vključno s posredovanjem z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, kot tudi izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca.

Storitve investicijskega svetovanja, hrambe vrednostnih papirjev in njihove hrambe niso oproščene DDV.


Novost pri storitvah oddajanja v najem in zakup - SKUPNA IZJAVA

Plačila DDV so po novem oproščene tudi storitve dajanja v najem oz. zakup nepremičnin, razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih, dajanja v najem parkirnih prostorov in garaž ter parkirišč … POMEMBNA NOVOST je, da se ne glede na navedeno davčni zavezanec v primeru dajanja v najem oz. zakupa nepremičnin lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom ali kupcem nepremičnine - davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV v skladu z zakonom, obračunal DDV po predpisani stopnji, pri čemer morata obe pogodbeni stranki podati skupno izjavo pristojnemu organu.

OPOZORILO za vse tiste, ki imate že sklenjene najemne pogodbe in obračunavate DDV: pridobite ustrezno skupno izjavo obeh (vseh, če jih je več) pogodbenih strank o tem, da se strinjajo, da se še naprej obračunava DDV. Zato preverite vse najemne pogodbe, kdo je najemnik (davčni zavezanec ali ne) itd., sicer morate v nasprotnem primeru popraviti odbitek vstopnega DDV.

Pomembne spremembe so tudi pri prometu nepremičnin. Oproščen je promet z objekti ali deli objektov in zemljišč, na katerih so postavljeni objekti, razen če je promet opravljen preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oz. uporabljeni ali če je promet opravljen, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.

Oproščen je tudi promet z zemljišči, razen s stavbnimi zemljišči.


Oprostitve DDV pri uvozu in izvozu blaga

Oprostitve DDV pri uvozu blaga se po novem nanašajo tudi na uvoženo blago, ki je oproščeno carine in je namenjeno za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev. Novo je, da za konzularna predstavništva, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, oprostitev velja le za blago, ki ga pošilja država pošiljateljica.

Pri izvozu je sedaj omogočena obdavčitev po načelu destinacije tudi tistega blaga, ki ga dobrodelne, človekoljubne in prostovoljne organizacije nabavljajo na davčnem območju z namenom, da ga izvozijo v okviru opravljanja svojih dejavnosti in za opravljanje tovrstnih aktivnosti v tujini. Pogoj je pridobljeno soglasje za posamezen izvoz ali pa za obdobje.

Glede oprostitev pri izvozi blaga in podobnih transakcijah pa je pomembna novost, da se oprostitev pod točko 6 - promet storitev, ki ga opravijo agenti in drugi posredniki, ko delujejo v imenu in za račun druge osebe - ne nanaša na potovalne agencije, ki opravljajo storitve v imenu in za račun potnikov izven Slovenije.


Izdaja računov - UGODNOST predvsem za tiste zavezance, ki opravljajo dejavnost maloprodaje ter izstavljajo račune fizičnim osebam - nezavezancem za DDV

Naslednja sprememba bo razveselila zlasti tiste davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost maloprodaje oz. tudi vseh ostalih, ki izstavljajo račune nezavezancem za DDV. Z uveljavitvijo novega zakona namreč na računih, izdanih davčnim nezavezancem, ne bo potrebno navajati količine in vrste dobavljenega blaga oz. opravljene storitve, pač pa bo pri opravljanju oproščenega prometa na računu potrebno navesti, da DDV ni bil obračunan.

Pomembno je opozoriti tudi na določbo 33. člena, po kateri mora davčni zavezanec izdati račun tudi za vsako predplačilo (avans), ki ga prejme, preden je opravljen promet blaga oz. storitev, ter za vsako naknadno spremembo davčne osnove.


9. Davčno obdobje, obračunavanje in plačevanje davčne obveznosti - novost v stečajnih postopkih in postopkih likvidacije

Davčni obračun ob prenehanju registracije: potrebno je predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala registracija za DDV.

V primeru stečaja oz. likvidacije se za davčnega zavezanca zaključi davčno obdobje z dnem začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka pa se davčno obdobje zaključi z datumom sklepa o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka. Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet likvidacijski ali stečajni postopek, je dolžan predložiti obračun v 20 dneh od dneva začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka pa je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je izdan sklep o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.


10. Odbitek vstopnega DDV - sedaj lahko tudi avtošole odbijajo vstopni DDV

Zelo pomembna novost je, da je sedaj uzakonjena pravica do odbitka vstopnega davka na celotno koledarsko leto od leta, ko je davčni zavezanec prejel račun. To pomeni, da npr. davčni zavezanec, ki je prejel račun 12. marca 2002, lahko odbije znesek DDV po tem računu kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne kasneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka vstopnega davka (v našem primeru torej lahko zavezanec uveljavlja pravico do vstopnega davka najkasneje do 31.12.2003).

Po novem bodo lahko davčni zavezanci od osebnih avtomobilov, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voženj v skladu s predpisi, poračunali DDV, plačan ob nabavi (beri: avtošola bo sedaj lahko odbijala DDV tudi od osebnih avtomobilov, ki jih uporabljajo za svojo dejavnost). Podobno ureditev imajo tudi države članice Evropske unije in je logična ob upoštevanju dejstva, da se z omenjenimi osebnimi avtomobili direktno opravlja obdavčljiva dejavnost.

Razmejeni so izdatki za reprezentanco in poslovna darila. Kot reprezentanca se štejejo zgolj izdatki za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih, izdatki za hrano in pijačo ter izdatki za nastanitev. Davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV v računih za navedene namene. Drugače je pri poslovnih darilih. Tu ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega davka pri nabavi.

Novosti so tudi pri izračunu odbitnega deleža . Poleg tega, da je sedaj jasneje navedena vsebina števca ulomka, na podlagi katerega se ta delež izračuna, je tudi določeno, kdaj ga je treba za tekoče leto popraviti. To velja za primer, če se naknadno ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV na podlagi odbitnega deleža, izračunanega s podatki iz preteklega leta, napravljen v previsokem ali prenizkem znesku.

Preprodaja rabljenih vozil se bo sedaj opravljala po predpisih za preprodajo rabljenega blaga in ne več po dosedanjem 44. členu, s katerim je bilo v praksi kar precej problemov. Omenjeni člen, ki je predstavljal neko slovensko posebnost, je namreč črtan. Preprodajalec obračuna sedaj DDV od ustvarjene razlike v ceni, s tem da ni več potrebno izkazovati ustvarjene razlike v ceni in od nje obračunanega DDV na računu.


11. Posebni postopki obdavčitve

Zaradi nejasnosti, ki so se pokazale v praksi, so od sedaj mali zavezanci tudi davčni zavezanci, ki pa ne smejo obračunavati izstopnega DDV in tudi ne odbijati vstopnega. Prav tako mu ni potrebno voditi poslovne knjige in oddajati obrazce DDV-O.

Novo je, da davčni organ lahko prosilcem za prostovoljno registracijo odkloni izdajo odločbe, če ugotovi, da ne opravljajo dejavnosti.

Storitve potovalnih agencij se sedaj obvezno in ne več le opcijsko obračunavajo po posebni shemi, ki je opredeljena že v sedanjem zakonu o davku na dodano vrednost. Podobna ugotovitev velja za prodajo rabljenega blaga (to sedaj vključuje tudi rabljena prevozna sredstva), umetniških predmetov, zbirk in starin. Poleg redakcijskih sprememb se po tem členu obdavčuje tudi prodaja predmetov, ki so izdelani iz plemenitih kovin.


12. Ostale spremembe

Fizična oseba, ki nima stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji in ki uveljavlja pravico do vračila DDV od blaga, ki ga nabavi v Sloveniji mora tega v roku treh mesecev od dneva nakupa iznesti iz Slovenije.

Zelo pomembna je dopolnitev, da bo v prihodnje davčni zavezanec lahko dokumentacijo, ki je pomembna za obračunavanje in plačevanje DDV pod pogoji, ki jih določa zakon, hranil tudi v elektronski obliki. To bo vsekakor zmanjšalo potrebo po klasičnem arhiviranju, saj je omenjeno dokumentacijo treba hraniti 10 let (tisto v zvezi z nepremičninami pa celo 20 let) po poteku leta, na katerega se nanaša.

Davčni organ bo moral v prihodnje po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju registracije za DDV, če davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost ali ne predloži obračuna DDV v zadnjih 12 mesecih. Analogijo s to rešitvijo najdemo v zakonu o finančnem poslovanju, kjer je v določenih primerih predviden izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti.

Po novem bo lahko carinski organ obračunaval in pobiral DDV od storitev v mednarodnem prometu (gre za potniški promet, obdavčitev tovornega je že sedaj opredeljena v drugih določbah ZDDV), ki ga opravljajo na ozemlju Republike Slovenije tuji prevozniki. Podobna ureditev že velja v nekaterih državah Evropske unije, v nekaterih pa jo nameravajo uvesti s 1. novembrom letos.

Nazadnje pa: vino bo obdavčeno po znižani (8,5 %) stopnji le do 1. januarja 2003 (prej 1. 7. 2005). Od 1. 1. 2008 pa bo tudi vsa stanovanjska gradnja, popravila itd., ki niso del socialne politike, obdavčena po znižani davčni stopnji (8,5 %). Po stopnji 8,5 % se plačuje DDV tudi od drugih nosilcev besede, slike in zvoka.


In za konec …

Marsikdo se bo morda na koncu vprašal, kaj pomenijo spremembe za davčne zavezance - večjo ali manjšo davčno obremenitev? Na to vprašanje težko odgovorimo, saj država ne spremlja prometa davčnih zavezancev po posameznih vrstah blaga oziroma storitev, temveč po davčnih stopnjah. Cilj omenjenih sprememb pa tudi ni polnjenje sicer praznega državnega proračuna, temveč uskladitev zakona z zakonodajo kot jo pozna EU.

Nekateri davčni zavezanci bodo lahko utemeljeno povedali, da spremembe pomenijo pri njih še več administracije, pri tem pa bodo morda zamolčali, da jim bo to dodano delo omogočalo pravičnejšo obdavčitev, ki do sedaj ni imela zakonske podlage. Spet drugi pa bodo morda tarnali, da so jim "dacarji" zaprli zadnji izhod, ki ga je omogočala zakonska "luknja". Spet drugi se sprašujejo, zakaj ni tako, ko pa je drugje … Če hočemo v Evropo, bomo morali v naš pravni red sprejeti zakone, za katere smo se obvezali, zato je tudi prav, da se davčni zavezanci še pred uveljavitvijo sprememb poučijo o njih ter skladno spremembam naravnajo svoje podjetniške odločitve že danes.



O avtorici: Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav., UNICONSULT, Davčno, finančno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Področja svetovanja: davčni pregledi, svetovanje v davčnem postopku, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, ostali davki in prispevki.
Želite postaviti vprašanje?

Ključne besede:
DDV
spremembe zakona o DDV

Zadnji članki iz rubrike:

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

Najnovejši članki:

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT