Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.1.2020 15:22:45

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s slovenskimi plačami

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s slovenskimi plačami Racunovodja.com Uradne statistične podatke o plačah v Sloveniji zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije na svoji spletni strani. Število oseb v razredih, ki so bili navedeni v poslanskem vprašanju, je naslednje: 66.797 zaposlenih oseb je v 2018 prejemalo mesečno neto plačo med 700 in 800 evri, 19.654 pa med 1.500 in 1.600 evri.

Višina in porazdelitev plač je odvisna od številnih dejavnikov, kot so struktura delovnih mest, struktura poklicev in izobrazbena struktura zaposlenih ter struktura gospodarstva, ključno pa nanjo vpliva raven produktivnosti. Produktivnost dela Slovenije je leta 2018 za 17 % zaostajala za povprečno v EU, kar v veliki meri pojasni nižjo raven plač Slovenije v primerjavi z EU. Mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki kažejo, da je celotna obremenitev dela v Sloveniji nad povprečjem EU (Slovenija: 14,5 % BDP; EU: 12,2 % BDP), in sicer zlasti na račun visoke obremenitve s prispevki za socialno varnost.

Vlada se zaveda, da je obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost in ki mu je treba posvetiti pozornost. Ravno zato so bili v letu 2019 sprejeti nekateri pomembni ukrepi v smeri razbremenitve. Ne glede na že sprejete ukrepe se Vlada zaveda, da so potrebni nadaljnji koraki, ki bodo povezani z različnimi področji. Eno izmed teh področij je področje davčnega sistema, kjer bodo aktivnosti v prihodnjem letu osredotočene k nadaljnjim ukrepom v smeri razbremenitve dela.

Povečanje minimalne plače vpliva na povišanje dohodka najslabše plačanih in posledično zmanjšanje revščine delovno aktivnih, zmanjšanje plačne neenakosti zlasti na spodnjem delu plačne porazdelitve, povečanje privlačnosti dela za tiste, ki do sedaj niso aktivno participirali na trgu dela, zaradi višjega razpoložljivega dohodka pa lahko ugodno vpliva na domače povpraševanje. Raziskave kažejo tudi, da postopni in zmerni dvigi minimalne plače ne vplivajo bistveno na skupno raven zaposlenosti. Podjetja se lahko na povišanje minimalne plače odzovejo na načine, ki nimajo velikih negativnih učinkov na zaposlenost, tj. preko zmanjšanja drugih stroškov ali prevalitvijo stroškov na kupce preko višjih cen proizvodov in storitev. Na drugi strani lahko nenadni in močni dvigi minimalne plače, zlasti v času nizke ali negativne rasti gospodarske aktivnosti, preko povišanja stroškov dela (še posebej v že ranljivih podjetjih) vplivajo na zmanjšanje zaposlenosti preko odpuščanj in zmanjšanja privlačnosti za zaposlitev tistih zaposlenih, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost.

Iz Umarjeve analize o dejavnikih razlik v plačah med javnim in zasebnim sektorjem v Sloveniji na podlagi podatkov za obdobje 2005–2016 izhaja, da na razliko v višini povprečne plače v javnem in v zasebnem sektorju vplivajo razlike v izobrazbeni strukturi zaposlenih, spolu, starosti, delovni dobi, tipu pogodbe, poklicih itn.

Po podatkih Banke Slovenije je skupna vrednost finančnih obveznosti sektorja gospodinjstev ob koncu 2. četrtletja 2019 znašala 14.317 milijonov evrov. Gospodinjstva so imela pri domačih bankah konec oktobra 2019 najetih za 6,5 milijarde evrov stanovanjskih posojil in za 3 milijarde evrov potrošniških posojil. 144.509 oseb je imelo stanovanjski kredit in 323.653 oseb potrošniški kredit.

Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije je bilo v obdobju od januarja do oktobra 2019 pobranega 14,5 milijona evrov davka na dediščine in davka od prejetega darila. Vrste premoženja, ki ga v praksi največkrat dedujejo davčni zavezanci, so: nepremičnine, denar, motorna vozila, vodna plovila, vrednostni papirji, investicijski kuponi, deleži v podjetjih.

Vir: Statistični Urad Republike Slovenije

Zadnji članki iz rubrike:

3.4.2020 10:37:09:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

4.4.2020 18:55:19:
Samozaposleni: mesečni temeljni dohodek, davki, prispevki

4.4.2020 18:49:45:
Plačilni promet 10. aprila in 13. aprila 2020

3.4.2020 18:22:34:
Prevzem hrane pred gostinskimi obrati trenutno ni dovoljen

3.4.2020 18:16:46:
Ukrepi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ublažitev in zajezitev posledic pandemije

3.4.2020 17:22:41:
Finančna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT