Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.2.2020 13:48:10

Obdavčitev obresti

Rubrika: Dohodninaprint Natisni

Obdavčitev obresti Racunovodja.com Od katerih obresti se plačuje davek?

Kaj se obdavčuje kot obresti?


• obresti od posojil;
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov;
• dohodek iz oddajanja v finančni najem;
• dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem);
• dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register;
• dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;
• dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije;
• diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje;
• nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitiven rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega);
• obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika.

Kdaj se šteje, da so obresti dosežene?


Obresti so dosežene, ko so prejete. To pomeni, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu.

Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane, ne pa tudi izplačane, in zavezanec z njimi še ne more razpolagati, pod pogojem, da se je zavezanec rezident odločil za tak način obdavčitve (da se obresti, obračunane v posameznem letu, tudi obdavči v letu, ko so bile obračunane in ne šele po poteku vezave ali varčevanja) in o tem obvestil banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.


Od katerih obresti se ne plačuje dohodnine?


• od obresti, obračunanih do 1. januarja 2005 (razen obresti na posojila)
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005
• od obresti zaradi neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov
• od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled npr. pri banki
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo pred potekom desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju
• od obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS), ki je sklenjena za najmanj pet let (razen obresti pri odstopu od pogodbe)
• od 50 odstotkov obresti na obveznice SOS2E, ki jih je prejel denacionalizacijski upravičenec kot tudi njegovi dediči, če je denacionalizacijski upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in jim slovenski odškodninski sklad oziroma slovenska odškodninska družba navedene obveznice izroči na podlagi sklepa o dedovanju
• obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad

Davčna osnova


Splošno pravilo je, da predstavljajo davčno osnovo dosežene obresti.

Navedeno pravilo ne velja za določene dohodke, ki se sicer obdavčujejo kot obresti, vendar se njihova davčna osnova ugotavlja na drugačen način, in sicer od:

a) obresti iz dolgoročno (več kot eno leto) vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU – davčna osnova je enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvesti banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena (na ta način se davčno breme lahko porazdeli na posamezna leta, tako da ni celotni znesek doseženih obresti obdavčen po poteku varčevanja ali vezav);

b) dohodek iz finančnega najema – davčna osnova je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ni vračilo glavnice. V primeru, da po poteku pogodbe o finančnem najemu lastninska pravica ne preide na finančnega najemojemalca, se obdavči tudi vračilo glavnice, in sicer kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem;

c) dohodek iz življenjskega zavarovanja – davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom. Pri obročnih izplačilih se davčno osnovo ugotavlja po posebnih pravilih;

Z novelo ZDoh-2V se jasneje določa davčna osnova različnih oblik dohodkov iz naslova življenjskega zavarovanja, ki niso doseženi ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, ne glede na to, v kakšni obliki je tak dohodek dosežen.

Tako se v primerih (tretji odstavek 86. člena ZDoh-2), ko se zavarovalcu med trajanjem življenjskega zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji dodelijo zneski na račun udeležbe pri dobičku, in v primerih, ko zavarovalnica med trajanjem zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji na račun zavarovalca vplača zneske dodatnih vplačil (npr. zaradi nagrajevanja zvestobe), ti zneski štejejo za del vplačila iz prvega odstavka 86. člena ZDoh-2, vendar je njihova vrednost enaka nič. Navedeno pomeni, da se tovrstni zneski (ki se v skladu z zavarovalnimi pogoji zavezancu ne morejo izplačati, temveč se morajo pripisati zavarovalni pogodbi (oz. nakazati v korist zavarovalne police) tj. računu zavarovalca) ne obdavčijo v času, ko so doseženi, temveč povečujejo davčno osnovo iz prvega odstavka 86. člena ZDoh-2 (Davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom) ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police.

V primerih, ki jih ureja četrti odstavek 86. člena ZDoh-2, in sicer, ko se:
- na račun zavarovalca dodelijo oziroma vplačajo (tj. pripišejo zavarovalni pogodbi oziroma nakažejo v korist zavarovalne police) vplačila iz življenjskega zavarovanja, ki niso zajeta s tretjim odstavkom 86. člena (npr. v obliki premij ali dela premij, ki bi jih sicer po zavarovalni pogodbi moral vplačati zavarovalec, vendar jih namesto njega vplača zavarovalnica ali zavarovalniški posrednik oziroma zastopnik v okviru akcij spodbujanja prodaje zavarovalnega produkta), ter
- ko se drugi dohodki iz življenjskega zavarovanja med trajanjem zavarovanja plačajo
upravičenim osebam (npr. ko zavarovalnica upravičeni osebi izplača nagrado za novorojenega otroka),
se ti zneski v času vplačila oz. plačila (ne šele po poteku zavarovalne pogodbe) – ne glede na ročnost zavarovalne pogodbe – obdavčijo z dohodnino od davčne osnove, ki je enaka doseženemu vplačilu oziroma plačilu.

č) obresti, dosežene z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti – davčna osnova so dosežene obresti (npr. izplačilo kupona pri obveznicah);

d) obresti, dosežene ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja – davčna osnova so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja (npr. zakladne menice).
e) obresti; dosežene z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve – davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, je enaka razliki med prejetim nadomestilom oziroma poplačano vrednostjo terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu terjatve.

Stopnje dohodnine


Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se dohodnina izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Od obresti, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek.

Napoved za odmero dohodnine od obresti


Razlikujemo dve vrsti napovedi:

1. napoved od obresti na denarne depozite
2. napoved za druge obresti

Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so te dosežene. Dohodnina od teh obresti se izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova.

Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek doseženih obresti presega 1.000 evrov.

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:
• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).


Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:
1. Če dohodek izplača plačnik davka, je ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.
2. V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine, …), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ. Tudi v primeru, ko obresti izplača oseba, ki se šteje za plačnika davka, ugotovi dohodnino od obresti davčni organ na podlagi napovedi, ki jih doseže rezident od:
• vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance;
• dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
o ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
o so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.
Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od obresti ali dividend, če ima dohodek iz finančnih instrumentov:
- vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran ali
- vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter
- od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve.

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:
• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

Vir: FURS

Ključne besede:
obresti
dohodnina od obresti
davek na obresti
Napoved za odmero dohodnine od obresti

Zadnji članki iz rubrike:

30.6.2020 17:35:21:
Finančna uprava RS poslala tretji in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

5.5.2020 14:18:15:
Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2019 – 1. tranša

30.4.2020 13:14:52:
Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. 4. 2020

3.4.2020 17:22:41:
Finančna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

Najnovejši članki:

7.7.2020 13:30:34:
Poročilo o gibanju plač za april 2020

7.7.2020 13:27:34:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj 2020

7.7.2020 13:22:52:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. julija 2020

7.7.2020 13:10:47:
Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davkov po 20. 6. 2020

6.7.2020 15:52:52:
Podatki za obračun plač za junij 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT