Zadnje obvestilo:
Brezplačni 3-dnevni ogled e-seminarja (20.12.2024 15:20:13)
Zadnja novička:
16.10.2024 17:14:00 Vzorec: Pravilnik o ukrepih za zagotovitev pravice do odklopa
Najnovejši e-seminar:
DDV novosti v letu 2025 (e-gradivo) (24.12.2024 13:40:56)
??? ?????????? ?????? ?????????
?????? ??????? ??????????????? ?????
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Carpe Diem d.o.o. v sodelovanju z AKC d.o.o.Izračuni 2024
Obračun plače 2024 Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove. Izračun avtorskega honorarja 2024 Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2. Podjemna pogodba 2024 Obračun najemnine 2024 Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi. Obračun študentskega dela 2024 Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2024 Izračun zamudnih obresti Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi. Izračun pogodbenih obresti Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2023
Obračun plače 2023 Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove. Izračun avtorskega honorarja 2023 Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2. Podjemna pogodba 2023 Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2) Podjemna pogodba 2023 Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2) Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023 Obračun najemnine 2023 Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi. Obračun študentskega dela 2023 Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023 Izračun zamudnih obresti Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi. Izračun pogodbenih obresti Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel) Temeljnica (excel) Temeljnica M obrazci
Davčni obračun 2023
Davčni obračun 2023 Excel obrazec DDPO 2023 (informativni pripomoček) Excel obrazec DOHDEJ 20232 (informativni pripomoček) AJPES Video seminar Gospodarske družbe Samostojni podjetniki Društva Nepridobitne organizacije
Vpisano: 11.7.2023 16:01:04
Mag. Katja Blatnik
Rubrika: Plače in delovna razmerja Natisni
Članek ni več aktualen.
Novejši članek najdete na tej povezavi.
Slovenska zakonodaja dopušča možnost opravljanja dela na domu, v kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji, predpisani v ZDR-1, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), in drugih zakonih, ki morebiti preprečujejo ali omejujejo delo na domu. Pred pričetkom opravljanja dela je potrebno obvestiti Inšpektorat za delo. Za delo na domu so v zakonodaji predvidene posebnosti glede nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Nadomestilo je izvzeto iz davčne osnove do predpisane višine, od 1.1.2020 pa tudi iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost.
ZDR-1 kot temelj delovno pravne zakonodaje v 68. – 72. členu določa posebnosti glede opravljanja dela na domu, ki sodi v okvir pogodbe o zaposlitvi.
Delo na domu je delo, ki ga delavec opravlja:
- na svojem domu ali
- v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ali
- na daljavo z uporabo informacijske tehnologije.
Delo, ki ga bo delavec opravljal na domu lahko sodi v dejavnost delodajalca ali pa gre za delo, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.
V kolikor obstaja element dela na domu mora biti to dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ne glede na to ali se delo na tak način izvaja celotni delovni čas ali le del delovnega časa (lahko tudi za posamezen dan v tednu ali nekaj ur). Delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z delovnim časom lahko omenimo, da je delodajalec tudi za takega delavca dolžan voditi ustrezne evidence delovnega časa v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Delodajalec praviloma ne sme enostransko spreminjati kraja opravljanja dela. 49. člen ZDR-1 jasno določa, da se mora v primeru spremembe kraja opravljanja dela skleniti nova pogodba o zaposlitvi. ZDR-1 pa vključuje tudi izjeme od »splošnega pravila«. Te se nanašajo na posebne okoliščine. 33. člen ZDR-1 določa, da lahko delodajalec pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela (enostranska začasna sprememba opravljanja dela). V zvezi s tem mora upoštevati kolektivne pogodbe in morebitne zakonske omejitve. Za posebne okoliščine štejejo začasno zmanjšan/povečan obseg in nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Namen tovrstne odreditve je ohranitev delovnega mesta ali zagotavljanje nemotenega poteka dela. V teh primerih morajo delodajalci upoštevati, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Take odreditve ne smejo trajati več kot 3 mesece v posameznem koledarskem letu. Vrsta in kraj opravljanja dela se lahko začasno spremenita brez soglasja delavca tudi v primerih iz 169. člena ZDR-1. Gre za primere naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) sodijo med naravne nesreče tudi, trenutno aktualne, nalezljive človeške bolezni. Spremembe glede vrste in kraja opravljanja dela lahko trajajo, dokler se okoliščine ne spremenijo.
Pred začetkom dela mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti Inšpektorat za delo.
Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki.
Delavec, ki opravlja delo na domu ima enake pravice kot delavec , ki dela v delovnih prostorih delodajalca (dopust, regres, bolniški dopust, predrana med delom), vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in do sindikalnega organiziranja.
Posebnost dela na domu je pravica do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri tem delu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora pri izplačilu nadomestil upoštevati »limit« pri obdavčitvi z dohodnino in obračunu prispevkov za socialno varnost.
44. člen ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (računalnik, poraba elektrike, interneta, vode ipd., brez zasebnega dela potrošnje) in sicer do zneska razumnega dohodka. Ta dohodek ne sme presegati:
- 5 % (bruto) mesečne plače delojemalca niti
- 5 % PP v RS (upošteva se zadnja znana mesečna PP; za december 2019 je bila 1.855,25 EUR; znesek za februar 2020 je 92,76 EUR).
Nadomestilo se lahko nanaša le na sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela. Dodaten pogoj je, da je nadomestilo določeno na podlagi izračuna realnih stroškov, za kar obstajajo dokazila (računi).
Od 1. januarja 2020 velja, da se tudi prispevki za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju ne plačujejo od zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 44. člena Zdoh-2. Pred spremembo ZPIZ-2 se je v osnovo za obračun prispevkov všteval celoten znesek nadomestila.
Iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost so izvzeta tudi nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (npr. delavec na delovnem mestu uporablja lastno orodje in prejme nadomestilo, osebno vozilo je izvzeto). Znesek izvzema je enak znesku, ki se po 44. členu ZDoh-2 izvzema iz davčne osnove in sicer do višine 2 % (bruto) mesečne plače delavca in ne več kot 2 % zadnje znane PP v RS. Če je znesek nadomestila višji od zgoraj navedenih, se obračuna dohodnina in prispevki za socialno varnost.
Delo na domu: vzorci dokumentov (pravilnik, odredba dela na domu, obvestilo inšpektoratu)
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 31.12.2024 16:58:43: 30.12.2024 14:48:20: 24.12.2024 14:43:36: 24.12.2024 12:13:51: 24.12.2024 11:54:29: |
Najnovejši članki: 3.1.2025 14:41:14: 3.1.2025 15:02:08: 3.1.2025 11:03:27: 30.12.2024 15:23:17: 30.12.2024 14:40:04: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress