[Arhiv] Opravljanje dela na domu v okviru delovnega razmerja - Racunovodja.com
Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.7.2023 16:01:04

[Arhiv] Opravljanje dela na domu v okviru delovnega razmerja

Mag. Katja Blatnik

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Članek ni več aktualen.

Novejši članek najdete na tej povezavi.

Slovenska zakonodaja dopušča možnost opravljanja dela na domu, v kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji, predpisani v ZDR-1, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), in drugih zakonih, ki morebiti preprečujejo ali omejujejo delo na domu. Pred pričetkom opravljanja dela je potrebno obvestiti Inšpektorat za delo. Za delo na domu so v zakonodaji predvidene posebnosti glede nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Nadomestilo je izvzeto iz davčne osnove do predpisane višine, od 1.1.2020 pa tudi iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost.

ZDR-1 kot temelj delovno pravne zakonodaje v 68. – 72. členu določa posebnosti glede opravljanja dela na domu, ki sodi  v okvir pogodbe o zaposlitvi.

Delo na domu je delo, ki ga delavec opravlja:

-  na svojem domu ali

-  v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ali

-  na daljavo z uporabo informacijske tehnologije.

Delo, ki ga bo delavec opravljal na domu lahko sodi v dejavnost delodajalca ali pa gre za delo, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.

V kolikor obstaja element dela na domu mora biti to dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ne glede na to ali se delo na tak način izvaja celotni delovni čas ali le del delovnega časa (lahko tudi za posamezen dan v tednu ali nekaj ur). Delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z delovnim časom lahko omenimo, da je delodajalec tudi za takega delavca dolžan voditi ustrezne evidence delovnega časa v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Delodajalec praviloma ne sme enostransko spreminjati kraja opravljanja dela. 49. člen ZDR-1 jasno določa, da se mora v primeru spremembe kraja opravljanja dela skleniti nova pogodba o zaposlitvi. ZDR-1  pa vključuje tudi izjeme od »splošnega pravila«. Te se nanašajo na posebne okoliščine. 33. člen ZDR-1 določa, da lahko delodajalec pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela (enostranska začasna sprememba opravljanja dela). V zvezi s tem mora upoštevati kolektivne pogodbe in morebitne zakonske omejitve. Za posebne okoliščine štejejo začasno zmanjšan/povečan obseg in nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Namen tovrstne odreditve je ohranitev delovnega mesta ali zagotavljanje nemotenega poteka dela. V teh primerih morajo delodajalci upoštevati, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Take odreditve ne smejo trajati več kot 3 mesece v posameznem koledarskem letu. Vrsta in kraj opravljanja dela se lahko začasno spremenita brez soglasja delavca tudi v primerih iz 169. člena ZDR-1. Gre za primere naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) sodijo med naravne nesreče tudi, trenutno aktualne, nalezljive človeške bolezni. Spremembe glede vrste in kraja opravljanja dela lahko trajajo, dokler se okoliščine ne spremenijo.

Pred začetkom dela mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti Inšpektorat za delo.

Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in  zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki.

Delavec, ki opravlja delo na domu ima enake pravice kot delavec , ki dela v delovnih prostorih delodajalca (dopust, regres, bolniški dopust, predrana med delom), vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in do sindikalnega organiziranja.

Posebnost dela na domu je pravica do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri tem delu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora pri izplačilu nadomestil upoštevati »limit« pri obdavčitvi z dohodnino in obračunu prispevkov za socialno varnost.  

44. člen ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (računalnik, poraba elektrike, interneta, vode ipd., brez zasebnega dela potrošnje) in sicer do zneska razumnega dohodka. Ta dohodek ne sme presegati:

- 5 % (bruto) mesečne plače delojemalca niti

- 5 % PP v RS (upošteva se zadnja znana mesečna PP; za december 2019 je bila 1.855,25 EUR; znesek za februar 2020 je 92,76 EUR).

Nadomestilo se lahko nanaša le na  sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela. Dodaten pogoj je, da je nadomestilo določeno na podlagi izračuna realnih stroškov, za kar obstajajo dokazila (računi).

Od 1. januarja 2020 velja, da se tudi prispevki za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju ne plačujejo od zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 44. člena Zdoh-2. Pred spremembo ZPIZ-2 se je v osnovo za obračun prispevkov všteval celoten znesek nadomestila.

Iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost so izvzeta tudi nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (npr. delavec na delovnem mestu uporablja lastno orodje in prejme nadomestilo, osebno vozilo je izvzeto). Znesek izvzema je enak znesku, ki se po 44. členu ZDoh-2 izvzema iz davčne osnove in sicer do višine  2 % (bruto) mesečne plače delavca in ne več kot 2 % zadnje znane PP v RS. Če je znesek nadomestila višji od zgoraj navedenih, se obračuna dohodnina in prispevki za socialno varnost.

Delo na domu: vzorci dokumentov (pravilnik, odredba dela na domu, obvestilo inšpektoratu)

Ključne besede:
delo na domu
delo od doma
corona
koronavirus
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu
vzorec

Zadnji članki iz rubrike:

31.12.2024 16:58:43:
Podatki za obračun plač za december 2024

30.12.2024 14:48:20:
Dodana dva poklica, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela

24.12.2024 14:43:36:
Plačevanje pavšalnih prispevkov v letu 2025

24.12.2024 12:13:51:
Pravilnik o spremembi Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev

24.12.2024 11:54:29:
Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev

Najnovejši članki:

3.1.2025 14:41:14:
Testni izračun dohodnine za leto 2024 (on-line)

3.1.2025 15:02:08:
Spremembe DDV stopnje pri sladkih pijačah

3.1.2025 11:03:27:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

30.12.2024 15:23:17:
Koledar poročanja - januar 2025

30.12.2024 14:40:04:
Ministrstvo za javno upravo predstavilo aplikacijo za izvedbo prevedbe na novo plačno lestvico